prepoved prodaje in uporabe mask za enkratno uporabo ter covid testov

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Prepoved dajanja izdelkov na trg je z vidika varstva okolja eden zadnjih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja. Vsaka prepoved dajanja določenih proizvodov na trg ima za posledico preusmeritev potrošnikov na druge proizvode, ki so v trenutku prepovedi na voljo na trgu. Zato je pomembno, da se pred uveljavitvijo take prepovedi načrtujejo in izvedejo tudi drugi ukrepi, kot je npr. ozaveščanje potrošnikov. Prepoved naj bi temeljila na analizi celotnega življenjskega kroga, s katero se preučijo vplivi, ki jih imajo na okolje snovi in materiali, ki se uporabljajo za proizvodnjo izdelkov, za katere se načrtuje prepoved, in alternativnih proizvodov, ki so na trgu ali bi se na trgu lahko pojavili kot zamenjava za prepovedane izdelke. Pri tem je treba upoštevati vse faze posameznega proizvoda, od faze njegovega načrtovanja, proizvodnje, distribucije, potrošnje in uporabe, vključno z njegovo trajnostjo in možnostjo ponovne uporabe, do faze, ko ta proizvod postane odpadek, in možnostmi za njegovo recikliranje ali druge postopke predelave. Prepovedi, ki veljajo v eni sami državi, so manj učinkovite kot prepovedi, sprejete na nivoju EU, saj je dajanje izdelkov na trg urejeno na podlagi pravil o notranjem trgu in s tem povezanim prostim pretokom blaga, ter na podlagi pravil glede preprečevanja trgovinskih ovir ter izkrivljanja in omejevanja konkurence.

Menimo, da parcialna prepoved dajanja proizvodov na slovenski trg, zaradi majhnosti, geografske lege in dobrih prometnih povezav s sosednjimi državami, ne bi predstavljala učinkovitega ukrepa, zato se Slovenija vedno zavzema in podpira ukrepe, usklajene na nivoju EU.

Preden se lahko začne katerikoli proizvod prodajati v državi EU, mora proizvajalec poskrbeti, da je skladen s predpisi, ki se uporabljajo v tej državi in po vsej EU. Ko je proizvod odobren za prodajo v eni državi EU, ga je načeloma mogoče prodajati kjer koli v EU. V praksi si posamezne države EU v nekaterih primerih pridržijo pravico, da omejijo dostop do svojega trga za proizvode, ki se že prodajajo v drugi državi EU. Take omejitve morajo biti utemeljene z razlogi iz člena 36 PDEU (javna morala, javni red ali javna varnost, varovanje zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin, varstvo nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali varstvo industrijske in poslovne lastnine) ali drugimi nujnimi razlogi v javnem interesu, priznanimi s sodno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s prostim pretokom blaga, in morajo biti sorazmerne z zastavljenim ciljem. Kadar je omejitev utemeljena z nujnim razlogom v javnem interesu, mora biti upravna odločitev vedno ustrezno utemeljena, legitimna, ustrezna in v skladu z načelom sorazmernosti, pristojni organ pa mora sprejeti najmanj omejevalen ukrep (kar pa prepoved dajanja na trg v veliki večini primerov ni). Prepoved dajanja omenjenih proizvodov na trg bi lahko imela velik vpliv na poslabšanje zdravstvene situacije, zato bi bilo treba razmišljati bolj o ukrepih za preprečevanje smetenja. Takšni ukrepi ne vključujejo zgolj kazni in (visokih) glob, ampak so pogosto bolj učinkoviti "mehki" pristopi, npr. namestitev dodatnih košev za smeti na javnih površinah, kjer se zadržuje največ ljudi.