Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Ustavimo promoviranje ribolova in ribogojnic

727 OGLEDOV 3 KOMENTARJI

Stanje:

Na globalnem nivoju se je med letoma 1974 in 2013 delež prekomerno lovljenih rib (angl. overfished fish stocks) povečal iz 10 % na 31 %. Delež rib, ki niso lovljene prekomerno, a kapacitete lova s trajnostnega vidika ni več mogoče povečati (angl. fully fished fish stocks), je leta 2013 znašal 58 %. Seštevek obeh deležev (overfished + fully fished fish stocks) se je med letoma 1974 in 2013 povečal iz približno 60 % na približno 90 % [1]. Tudi s podpiranjem ribogojnic se ne izognemo podpiranju prekomernega ribolova, saj ribja krma vsebuje ulovljene ribe oziroma moko/beljakovine/olje iz njih.

Slovenci sicer pojedo bolj malo rib in ne prispevajo bistveno k problemu. Prehranski strokovnjaki pa s promoviranjem rib želijo doseči, da tudi Slovenci postanemo del problema.

Predlog:

Prehranski strokovnjaki naj začnejo upoštevati trajnostni vidik prehrane in naj ne žugajo Slovencem, da morajo pojesti več rib. Trajnosten nasvet za izboljšanje vnosa omega-3 maščobnih kislin v prehrani Slovencev naj bo sledeč: V vsakdanji jedilnik vključite vsaj enega od teh živil: jušna žlica mletih semen lana, chie ali jedilne konoplje, prgišče orehov, porcija soje ali izdelkov iz soje, čajna žlička lanenega olja, jušna žlica konopljinega, orehovega, repičnega ali sojinega olja, 1 kapsula omega 3 olja iz mikroalg.

Utemeljitev: Manko trajnostnega vidika v prehranskih smernicah in v izobraževalnih programih prehranskih strokovnjakov je nesprejemljiv.

[1] FAO. 2016. The state of world fisheries and aquaculture 2016. Contributing to food security and nutrition for all. Rome, FAO – Food and Agriculture Organization of the United Nations: 200 str. www.fao.org/3/a-i5555e.pdf

42 glasov

10 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR google: WFPB 13 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


25. 5. 2021

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Zahvaljujemo se za izraženo pobudo in sporočamo, da na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) enakomerno promoviramo uporabo hrane iz različnih trajnostnih virov in različnega izvora, kar je v skladu s kulturnim okoljem, v katerem delujemo, tradicijo, prehranskimi navadami in značilnostmi sektorja katerega pokrivamo.

Strinjamo se z vami, da je trajnostni vidik prehrane izjemno pomemben in da je na tem področju potrebno izvajati aktivnosti, ki bodo pripomogle k temu, da bo naše kmetijstvo lahko zagotovilo dovolj kakovostne prehrane za potrebe prebivalstva. K temu cilju stremimo tudi preko promoviranja naše super hrane, kratkih dobavnih verig in lokalno predelane hrane.

V povezavi s tem bi želeli izpostaviti, da na MKGP izvajamo komunikacijsko-oglaševalske kampanje, sofinancirane iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki pa imajo namen ozaveščati javnost o trajnostni problematiki ribištva, hkrati pa poudarjajo pomen vnosa rib in ostalih tovrstnih organizmov v uravnoteženo prehrano posameznika.

Zavedamo se svetovne problematike prelova in slabega stanja ribjih staležev. Hkrati pa se zavedamo tudi, da je globalni pritisk slovenskega ribiškega sektorja na stanje ribjih staležev zanemarljiv. Ker se tudi zavedamo, da so količine ulova omejene in se jih ne da povečati, smo naša komunikacijska izhodišča oblikovali na način, da potencialnega potrošnika namesto k uvoženim, usmerjamo k domačim vrstam, torej k nakupu rib in izdelkov iz ribištva, ki jo jih ujeli lokalni ribiči ali vzredili lokalni ribogojci. Potrošnike usmerjamo k izbiri lokalne hrane, sezonske in sveže hrane ter k preizkušanju tradicionalnih receptov, ki izvirajo iz našega lokalnega okolja.

Na drugi strani so tudi živila, ki jih priporočate, eden od vzrokov za zmanjševanje tropskega gozda in za večje izpuste toplogrednih plinov v ozračje. Kot vemo, je soja zelo zahtevna za rast, saj potrebuje aluvialna tla in prst, ki je bogata z organskimi snovmi. Tudi zaradi tega se krčijo velike površine amazonskega gozda. Semena chie pa so večinoma pridelana v Ameriki ali Avstraliji in prav tako prepotujejo velike razdalje, preden pridejo do potrošnikov v Sloveniji.

Tako je namen vseh naših komunikacijsko-oglaševalskih kampanj ta, da dvignemo vrednost lokalnim proizvodom in pri posamezniku - potrošniku obudimo zavest o obstoju lokalnega sektorja, kakovosti hrane, ki ni pripeljala od daleč in nenazadnje o tem, da je vredno spodbujati vse, kar je v naši državi pridelano lokalno.

Iz navedenih razlogov naše promocijske kampanje prioritetno nagovarjajo potrošnika k temu, da posegajo po lokalnih ribah namesto po uvoženih in tako spodbujajo tudi domači gospodarski sektor ribištva, ribogojstva in predelave.

Vsekakor pa z vami delimo skrb in željo po trajnostnem vidiku prehrane in bomo razmislili, kako vašo pobudo ustrezno umestiti v spodbujanje prehranskih navad v Sloveniji.

Komentarji



  • P Praslovan

    Ne vem kaj bi lahko bilo slabega na samih ribogojnicah. Vprašati se je potrebno katere ribe so zdrave in katere ne. Več bo svežih rib, cenejše bodo in manj se bodo ljudje zastrupljali z nekvalitetnii ali celo strupenimi zamrznjenimi ribami. Seveda Slovenci ne jemo dovolj rib. Kdo bo pa jedel to zamrznjeno sranje, ali redno dajal 15+ eur za zdravo in svežo ribo?

  • J Jančica

    V vašem prizadevanju za trajnostni razvoj ob propagiranju rastlinske hrane bi vas opozorila, da soja spada med rastline, katerih gojenje drastično zmanjšuje biološko raznovrstnost. Seveda ne v Sloveniji, ampak npr. v Brazilji in še kje. Res, da Slovenija zaradi majhnosti k temu ne prispeva veliko, pa vendar...

    ZKP (zdrava kmečka pamet) naj bo vodilo in nikakor ne nenehna prepovedanja tega in onega.

  • a andrejček

    kaj a ribe bodo rastle na drevesu, al kako?


Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si