Pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin po prehodu Slovencev na trajnostno prehrano
Stanje: Pogoj za izvedbo tega ukrepa je predhodno uspešno uresničevanje predloga 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' [https://predlagam.vladi.si/predlog/9311].
Predlog: Pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin po prehodu Slovencev na trajnostno prehrano.
Utemeljitev: Prehrana vegank/veganov zahteva 40-80 % manj kmetijskih površin od povprečne prehrane. Prehrana vegetarijank/vegetarijancev zahteva 30-70 % manj kmetijskih površin od povprečne prehrane [1]. Znanstveniki ocenjujejo, da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora za 23 % zmanjšalo potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca [2]. Ob masivnem prehodu državljanov na trajnostno prehrano se neuporabljene kmetijske površine lahko uporabi za pogozdovanje in na ta način naredimo nekaj dobrega za blaženje podnebnih sprememb. Kombinacija spremembe prehranskih navad in pogozdovanja poveča potencial za doseganje ogljične nevtralnosti v kmetijsko-živilsko-prehranskem sektorju [3, 4, 5, 6].
[1] Aleksandrowicz, L., Green, R., Joy, E., Smith, P. and Haines, A. 2016. The Impacts of Dietary Change on Greenhouse Gas Emissions, Land Use, Water Use, and Health: A Systematic Review. PLoS ONE. 11, 11 (2016), article e0165797, 16 pages. DOI= doi.org/10.1371/journal.pone.0165797.
[2] Westhoek, H., Lesschen, J., Rood, T., Wagner, S., De Marco, A., Murphy-Bokern, D., Leip, A., van Grinsven, H., Sutton, M. and Oenema, O. 2014. Food choices, health and environment: Effects of cutting Europe's meat and dairy intake. Global Environmental Change. 26 (May 2014), 196-205. DOI= doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2014.02.004.
[3] Bryngelsson, D., Wirsenius, S., Hedenus, F. and Sonesson, U. 2016. How can the EU climate targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture. Food Policy. 59 (Feb. 2016), 152-164. DOI= doi.org/10.1016/j.foodpol.2015.12.012.
[4] Röös, E., Bajželj, B., Smith, P., Patel, M., Little, D. and Garnett, T. 2017. Protein futures for Western Europe: potential land use and climate impacts in 2050. Regional Environmental Change. 17, 2 (Feb. 2017), 367-377. DOI= doi.org/10.1007/s10113-016-1013-4.
[5] Searchinger, T., Wirsenius, S., Beringer, T. and Dumas, P. 2018. Assessing the efficiency of changes in land use for mitigating climate change. Nature. 564, 7735 (Dec. 2018), 249-253. DOI= doi.org/10.1038/s41586-018-0757-z.
[6] Searchinger, T., Waite, R., Hanson, C., Ranganathan, J., Dumas, P. and Matthews, E. 2018. World Resources Report. Creating a Sustainable Food Future. A Menu of Solutions to Feed Nearly 10 Billion People by 2050 (Synthesis Report, December 2018). World Resources Institute, Washington, D.C. www.wri.org/publication/creating-sustainable-food-future
Neumnost 1 vrste...
Potrebno je ravno nasprotje - posekat gozd, ker je možna strojna - uporabna površina za gojenje vseh drugih rastlin..
ker:
- je gozda v RS preveč in s tem povezano premalo obdelovalnih površin... vsaj ni kančka razuma, človeške logike , da na ravnini ali tam kjer je strojna obdelava možna za pridelavo hrane, surovin raste gozd... Smo eni na repu po m2 na glavo - človeka v EU- in svetu !!! pri gozdu pa obratno eni z naj več m2 po človeku v EU... - to dejstvo človeku pove vse, če ima pod kapo še kaj več kot lase...
- je gozd en izmet slabših proizvajalcev O2 in vezave sončne v maso... - to je močan EKO vidik, vsaj so rastline, ki več kot 10 * več očistijo zrak in omogočajo hitro kroženje biosurovine... Gozd - les to zagotovo ne nudi, vsaj je cikel skoraj generaciski 50 - 100 let . Med tem ko konoplja, koruza, žita, sodobne trave , miscuhantus itd.. človeku nudijo ( hrano ali surovino ) to v 6 mesecih...
- površina v gozdu nudi zelo malo hrane za človeka in malo surovin za le nekaj vrst ( namenov) izdelkov ...
Dejstvo je, da gozda tudi v RS v zgodovino nikoli ni bilo toliko HA . Zato je takšen predlog treba zavreči , kot skrajno nesprejemljivega .. Razen, če želimo vso hrano kupovati v Španiji , Hr , itd... surovino pa drugod po svetu in biti popolnoma odvisni od tujcev.... ,naše gozdove pa ponuditi v užitek za divji lov - pokol - uboj živali , ko bodo pristali na Brniku ...
ŽAL V TAKO SMER ŽE GRE RS ! ! !
Eden izmed boljsih predlogov BRAVO !!
Zakaj bi pogozdovali, če pa se kmetijske površine same zaraščajo?
Leta 2019 je gozd poraščal 58,0 % Slovenije
Leta 1875 je gozd poraščal 36,4 % Slovenije
1) V Sloveniji se kmetijske površine zaradi opuščanje obdelave same pogozdujejo nazaj, gozd pa tudi ni površina, ki je ne bi bilo potrebno redno vzdrževati (+lubadar).
2) Pred vnosom predloga, priporočam analizo realnega stanja naše države (in posvet s strokovnjaki dietologije).
Razlog: Žaljiv komentar.