Predlog z odzivom pristojne institucije

Pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin po prehodu Slovencev na trajnostno prehrano

795 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Stanje: Pogoj za izvedbo tega ukrepa je predhodno uspešno uresničevanje predloga 'Čas je za novo - trajnostno - prehransko politiko' [https://predlagam.vladi.si/predlog/9311].

Predlog: Pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin po prehodu Slovencev na trajnostno prehrano.

Utemeljitev: Prehrana vegank/veganov zahteva 40-80 % manj kmetijskih površin od povprečne prehrane. Prehrana vegetarijank/vegetarijancev zahteva 30-70 % manj kmetijskih površin od povprečne prehrane [1]. Znanstveniki ocenjujejo, da bi v Evropski uniji zmanjšanje vnosa in pridelave živil živalskega izvora za 50 % in nadomestitev z živili rastlinskega izvora za 23 % zmanjšalo potrebe po obdelovalnih kmetijskih površinah na prebivalca [2]. Ob masivnem prehodu državljanov na trajnostno prehrano se neuporabljene kmetijske površine lahko uporabi za pogozdovanje in na ta način naredimo nekaj dobrega za blaženje podnebnih sprememb. Kombinacija spremembe prehranskih navad in pogozdovanja poveča potencial za doseganje ogljične nevtralnosti v kmetijsko-živilsko-prehranskem sektorju [3, 4, 5, 6].

[1] Aleksandrowicz, L., Green, R., Joy, E., Smith, P. and Haines, A. 2016. The Impacts of Dietary Change on Greenhouse Gas Emissions, Land Use, Water Use, and Health: A Systematic Review. PLoS ONE. 11, 11 (2016), article e0165797, 16 pages. DOI= doi.org/10.1371/journal.pone.0165797.

[2] Westhoek, H., Lesschen, J., Rood, T., Wagner, S., De Marco, A., Murphy-Bokern, D., Leip, A., van Grinsven, H., Sutton, M. and Oenema, O. 2014. Food choices, health and environment: Effects of cutting Europe's meat and dairy intake. Global Environmental Change. 26 (May 2014), 196-205. DOI= doi.org/10.1016/j.gloenvcha.2014.02.004.

[3] Bryngelsson, D., Wirsenius, S., Hedenus, F. and Sonesson, U. 2016. How can the EU climate targets be met? A combined analysis of technological and demand-side changes in food and agriculture. Food Policy. 59 (Feb. 2016), 152-164. DOI= doi.org/10.1016/j.foodpol.2015.12.012.

[4] Röös, E., Bajželj, B., Smith, P., Patel, M., Little, D. and Garnett, T. 2017. Protein futures for Western Europe: potential land use and climate impacts in 2050. Regional Environmental Change. 17, 2 (Feb. 2017), 367-377. DOI= doi.org/10.1007/s10113-016-1013-4.

[5] Searchinger, T., Wirsenius, S., Beringer, T. and Dumas, P. 2018. Assessing the efficiency of changes in land use for mitigating climate change. Nature. 564, 7735 (Dec. 2018), 249-253. DOI= doi.org/10.1038/s41586-018-0757-z.

[6] Searchinger, T., Waite, R., Hanson, C., Ranganathan, J., Dumas, P. and Matthews, E. 2018. World Resources Report. Creating a Sustainable Food Future. A Menu of Solutions to Feed Nearly 10 Billion People by 2050 (Synthesis Report, December 2018). World Resources Institute, Washington, D.C. www.wri.org/publication/creating-sustainable-food-future

47 glasov

9 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR google: WFPB 13 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 16. 4. 2021
KONEC OBRAVNAVE 18. 5. 2021
ODGOVOR 25. 5. 2021

Odgovor

25. 5. 2021

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

V Sloveniji, glede na to, da imamo 60 % površine pod gozdom, ni potrebe po takem ukrepu (pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin), saj se nam površine kmetijskih zemljišč vseskozi zmanjšujejo zaradi drugih razlogov.

Ukrepi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so zaradi tega dejstva usmerjeni ravno v nasprotno smer, to je odprava zaraščanja kmetijskih zemljišč in njihova ponovna usposobitev za pridelavo hrane, vključno s krčitvami gozdov v kmetijske namene, ki so dopustne v gozdnati krajini, kjer je gozd prevladujoča oblika krajine.

Ohranjati pa je treba gozdove v ravninski krajini, v kateri prevladujejo druge rabe. Gozdovi v ravninski krajini so namreč pomembni kot zaščita pred vremenskimi ekstremi tudi za kmetijske kulture - mikroklima, zmanjševanje moči vetra ter posledično erozije, evapotranspiracije in transpiracije. To so procesi, ki jih ni mogoče hitro povrniti v ugodno stanje, in bodo tudi zaradi blaženja podnebnih sprememb zelo pomembni. Nenazadnje imajo ti gozdovi tudi pomembno rekreacijsko, biotopsko in estetsko vlogo.

Glavni cilj slovenskega kmetijstva v prihodnosti iz vidika uspešnega upravljanja s podnebnimi spremembami je v zmanjševanju ranljivosti kmetijstva na podnebne spremembe ter izboljšanje upravljanja s tveganji. Vse našteto bomo dopolnjevali z vključevanjem okoljskih vsebin v kmetijsko politiko ter uporabo inovativnih pristopov. Le na ta način bomo lahko ohranili sedanji nivo kakovosti slovenskega kmetijstva in življenja na podeželju, ob istočasni skrbi za okolje, ljudi, živali in rastline, ki se odraža v vedno večjem številu ukrepov kmetijske politike.

Pogozdovanje neuporabljenih kmetijskih površin po prehodu Slovencev na trajnostno prehrano

Odgovor

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Komentarji