Prekarno delo - ureditev področja

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Splošno o prekarnosti

Temeljno pravno podlago za opravljanje dela v Republiki Sloveniji predstavlja pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. V primerih, ko obstajajo elementi delovnega razmerja, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa, da se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDR-1 prav tako določa izjeme in pogoje, ko je mogoče skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen čas in pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom.

Ne glede na navedeno pa se Slovenija, tako kot večina ostalih evropskih držav, v zadnjih letih sooča s porastom t.i. atipičnih oblik dela. To so oblike dela, ki v eni ali več značilnostih odstopajo od t.i. tipične pogodbe o zaposlitvi, ki je opredeljena kot pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, po kateri se delo opravlja neposredno za delodajalca po njegovih navodilih in pod njegovim vodstvom in nadzorom ter v prostorih oziroma na deloviščih delodajalca. Porast atipičnih oblik dela v razvitih gospodarstvih je posledica pritiskov po vse cenejši produkciji dobrin in storitev, kjer enega izmed glavnih stroškov predstavljajo stroški dela, ter vse bolj fleksibilni organizaciji delovnih procesov.

Prekarizacijo na MDDSZ dojemamo predvsem, kot enega izmed obrazov porasta atipičnih oblik dela, ki prinaša negativne posledice in to tako na mikro kot na makro ravni. Na mikro ravni govorimo o negativnih učinkih prekarizacije kot odsotnosti minimalne pravne, ekonomske in socialne varnosti delavcev. Na makro ravni pa gre za učinke prekarizacije na obstoj in vzdrževanje sistemov socialne varnosti ter davčno politiko. Kljub temu, da se določeni elementi prekarnosti lahko pojavijo tudi v delovnem razmerju, pa ocenjujemo da največja tveganja za prekarnost izhajajo iz uporabe atipičnih oblik dela.

O prekarnosti torej lahko govorimo, kadar iz uporabe atipičnih oblik dela izhajajo negativni učinki na mikro ali na makro ravni. Pri tem ločimo primere, pri katerih govorimo o:

1. Nezakoniti uporabi atipičnih oblik dela v nasprotju z veljavno zakonodajo

2. Zakoniti uporabi atipičnih oblik dela, iz katere pa izhajajo negativne posledice za pravno, ekonomsko in socialno varnost. Ukrepe pri preprečevanju zlasti nezakonite uporabe atipičnih oblik dela je praviloma mogoče razdeliti v tri sklope:

• spremembe zakonodaje,
• učinkovitejši nadzor, in
• informiranje in obveščanje.

Medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti

V zvezi z izpostavljeno pobudo glede oblikovanja delovne skupine predstavnikov državne in strokovne javnosti z namenom reševanja vprašanja prekarnosti na ravni trga dela pojasnjujemo, da je na podlagi zavez iz koalicijskega sporazuma bila s sklepom Vlade Republike Slovenije na 17. redni seji, dne 31.1.2019 že ustanovljena Medresorska delovna skupina za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti (v nadaljnjem besedilu: MDS).V MDS so (na ravni državnih sekretarjev) imenovani predstavniki:

• Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
• Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo,
• Ministrstva za kulturo,
• Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
• Ministrstva za javno upravo,
• Ministrstva za zdravje,
• Ministrstva za finance,
• Ministrstva za pravosodje,
• Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Naloga delovne skupine je, da se seznani s stanjem prekarnosti v Republiki Sloveniji, in preuči učinke, ki jih ima takšno delo na posameznika in družbo v celoti, ter pripravi celovit nabor ukrepov za omejitev učinkov prekarnosti. Delovna skupina lahko pri opravljanju svojih nalog sodeluje s posebno posvetovalno skupino zunanjih strokovnjakov. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je s sklepom z dne 22.11.2019 imenovala Posebno posvetovalno skupino zunanjih strokovnjakov. Naloga te skupine je, da posreduje dodatne informacije v zvezi s problematiko področja prekarnosti iz prakse, pripravi odziv na osnutek ukrepov, predlaganih s strani MDS, in identificira dodatne ukrepe.

Dokument dostojno delo

Gradivo, ki je podlaga za pripravo sklepa o ustanovitvi MDS, temelji na dejstvih, da se Slovenija sooča z izzivom dostojnega dela, ki bi združevalo dostop do polne in produktivne zaposlitve, novih in kakovostnih delovnih mest, s pravicami, socialno, ekonomsko in pravno varnostjo ter spodbujalo socialni dialog. Za ohranitev najvišjih možnih standardov socialne države in državne blaginje je nujen celosten pristop k reševanju problematike. V ta namen je MDDSZ v letu 2016 pristopilo k posebej usmerjenim aktivnostim za dostojnejše delo in pripravilo dokument »Za dostojno delo«. Ta predstavlja pogled MDDSZ na stanje na trgu dela ter nabor ukrepov, ki lahko kot paket ukrepov na različnih področjih predstavlja preboj naprej – preboj za dostojno delo vseh državljanov. Dokument je bil pripravljen kot podlaga za razpravo predvsem med socialnimi partnerji ter seveda tudi javno razpravo o možnih ukrepih na trgu dela v smeri zastavljenega cilja, določeni ukrepi pa so bili v soglasju s socialnimi partnerji že sprejeti in uveljavljeni ter se izvajajo – gre za sistemske spremembe na področju inšpekcije dela in urejanja trga dela.

Ozaveščanje vseh akterjev – Regionalna stičišča dostojnega dela

Kot enega izmed ukrepov dokument Dostojno delo predvideva tudi nujno potrebno ozaveščanje vseh akterjev o negativnih učinkih nezakonite uporabe atipičnih oblik dela, s tem namenom je bil januarja 2017 na MDDSZ v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 izveden Javni razpis za sofinanciranje projektov podpore deležnikom na trgu dela. V okviru razpisa sta bila izbrana dva projekta:

• Regijski center za dostojno delo Ljubljana in
• Regionalno stičišče dostojnega dela Celje.

Projektne aktivnosti so bile v prvi vrsti osredotočene na povezovanje ključnih deležnikov na trgu dela (delodajalcev, sindikatov, strokovnjakov s področja trga dela in posameznikov) v učinkovito medsebojno sodelovanje, ki bo rezultiralo v zmanjševanju deleža nezakonite uporabe atipičnih oblik dela in prispevalo k ozaveščanju vseh ključnih akterjev na trgu dela o konceptu dostojnega dela za vse državljane.

Celovita raziskava vpogleda v prekarno delo – MAPA

MDDSZ je z namenom natančne preučitve prekarnega dela v Republiki Sloveniji ter identifikacije možnih odzivov nanj v letu 2018 pristopilo k sofinanciranju projekta  »MAPA: Multidisciplinarna analiza prekarnega dela: pravni, ekonomski, socialni in zdravstveno varstveni vidiki«. Gre za skupni projekt treh slovenskih univerz, ki temelji na multidisciplinarnem pristopu raziskovanja v vseh fazah raziskovanja, s čemer se je želelo doseči sintezo in preseči različne pristope glede opredelitve koncepta prekarnega dela. Raziskovalno delo se je izvajalo v obdobju dveh let in je bilo zaključeno marca letos. Projekt MAPA je usmerjen v zmanjšanje negativnih posledic prekarnosti in s tem segmentacije na trgu dela ter zagotavljanje dostojnega dela vsem delavcem.

V okviru projekta je bila opravljena celovita raziskava prekarnega dela (opredelitev koncepta prekarnega dela, identifikacija pojavnih oblik, analiza mednarodnopravnega vidika prekarnosti ter stanja prekarnosti v Sloveniji) in učinkov, ki jih ima takšno delo na posameznika in družbo v celoti. Opravljena raziskava bo podlaga za oblikovanje ukrepov za omejevanje negativnih učinkov prekarnosti z vidika pravnega, ekonomskega, socialnega in zdravstvenega varstva.

Zaključek

Ker do sedaj izvedeni ukrepi problematiko prekarnosti naslavljajo dokaj parcialno, je nujen sistemski pristop k izpostavljeni problematiki, zato je bila potrebna ustanovitev MDS. Kot je bilo že rečeno, je bila ta delovna skupina ustanovljena z namenom, da preuči stanje prekarnosti v Republiki Sloveniji in na podlagi ugotovljenega pripravi celovit (sistemski) nabor ukrepov za odpravo prekarnosti, Glede na navedeno menimo, da je predlog Gibanja za dostojno delo in socialno družbo glede oblikovanja delovne skupine predstavnikov države in strokovne javnosti z namenom reševanja vprašanja prekarnosti že realiziran z ustanovitvijo in delovanjem MDS.