28. 2. 2022
Odziv Ministrstva za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje uvodoma navaja, da je za področje cestnega prometa v skladu z 38. členom Zakona o državni upravi[1] (v nadaljevanju: ZDU-1) pristojno Ministrstvo za infrastrukturo, kar vključuje tudi vodenje kaznovalne politike na tem področju, predvsem ko gre za določanje prekrškov na področju cestnega prometa ter posledično sankcij za tovrstne prekrške (višine glob, število kazenskih točk,…). Na ta način so naslovljena prepovedana ravnanja, ki z vidika varstva pravnih dobrin niso posebej nevarna, vendar vseeno terjajo kaznovalnopravni odziv s sankcioniranjem v prekrškovnem postopku. Del prepovedanih ravnanj na področju cestnega prometa pa je z vidika varstva pravnih dobrin tako zavržen, nevaren, da bi bilo obravnavanje takih ravnanj v prekrškovnem postopku neustrezno (nesorazmerno), zato so tovrstna ravnanja določena kot kazniva dejanja v Kazenskem zakoniku[2] (v nadaljevanju: KZ-1). Ministrstvo za pravosodje tako ves čas tvorno sodeluje pri naslavljanju cestnoprometne problematike in pri tem skrbi, da so prekrški in kazniva dejanja ustrezno razmejeni in uravnoteženi, tudi z vidika ustavnega načela sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije;[3] v nadaljevanju: Ustava).
Z vidika resorne pristojnost Ministrstva za pravosodje (37. člen ZDU-1) za kaznovalno pravo menimo, da predlog ni ustrezen za nadaljnjo obravnavo, saj 324. člen KZ-1 predrzno vožnjo v cestnem prometu določa kot kaznivo dejanje že od 1. novembra 2008 dalje, navedeno kaznivo dejanje pa je bilo z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika[4] (v nadaljevanju: novela KZ-1B) celovito prenovljeno v letu 2011, tako, da se glasi:
»Nevarna vožnja v cestnem prometu
324. člen
(1) Voznik motornega vozila, ki v cestnem prometu povzroči neposredno nevarnost za življenje ali telo kakšne osebe s tem, da
1) vozi pod vplivom alkohola z več kot 1,10 grama alkohola na kilogram krvi ali več kot 0,52 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka ali vozi pod vplivom prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, ali
2) prekorači hitrost za več kot 30 km/h od dovoljene na območju za pešce, na območju umirjenega prometa ali na območju omejene hitrosti ali za več kot 50 km/h od dovoljene na cesti, ali
3) vozi predrzno ali brezobzirno ali vozi motorno vozilo, ki ga nima pravice voziti, in pri tem:
- ne upošteva pravil o prehitevanju, prednosti ali varnostni razdalji, ali
- na cesti, ki ima dva ali več označenih pasov za vožnjo v eno smer, vozi po smernem vozišču, namenjenem vožnji v nasprotni smeri, obrača ali vozi vzvratno ali poskuša tako voziti, ali
- ne prilagodi hitrosti vožnje na nepreglednih odsekih ceste, v križiščih, pred prehodi za pešce ali ob njih, kolesarskih stezah ali prehodih, prehodih ceste čez železniško progo, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh let.
(2) Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta.
(3) Če ima dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo z lahko telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z denarno kaznijo ali zaporom od treh mesecev do treh let in s prepovedjo vožnje motornega vozila, za dejanje iz drugega odstavka tega člena pa z denarno kaznijo ali z zaporom do dveh let.
(4) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s hudo telesno poškodbo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom do petih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(5) Če ima dejanje iz prvega odstavka tega člena za posledico prometno nesrečo s smrtjo ene ali več oseb, se storilec kaznuje z zaporom od enega do dvanajstih let in s prepovedjo vožnje motornega vozila.
(6) Storilcu, ki ni imel pravice voziti motornega vozila, s katerim je bilo storjeno kaznivo dejanje iz prvega, drugega, tretjega, četrtega ali petega odstavka tega člena, se to motorno vozilo vzame. Motorno vozilo, ki je last druge osebe, se vzame, če je ta oseba omogočila, dopustila ali dovolila vožnjo storilcu, za katerega je vedela ali bi bila mogla vedeti, da nima pravice voziti.«.
Za kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu je značilno, da je temeljna oblika kaznivega dejanja (prvi odstavek 324. člena KZ-1) oblikovana kot ogrozitveno kaznivo dejanje, ki se lahko stori z naklepom, pri čemer je predmetno kaznivo dejanje mogoče storiti tudi iz malomarnosti (drugi odstavek 324. člena KZ-1), določene pa so tudi kvalificirane oblike predmetnega kaznivega dejanja (tretji do peti odstavek 324. člena KZ-1) s hujšimi posledicami storitve tega kaznivega dejanja, v določenih primerih pa je določen tudi izrek varnostnega ukrepa odvzema vozila (šesti odstavek 324. člena KZ-1). Pri vseh oblikah kaznivega dejanja nevarne vožnje v cestnem prometu je kot kazen določen zapor, lahko v kombinaciji s stransko kaznijo prepovedi vožnje motornega vozila, denarna kazen pa je kot alternativna kazen zaporu določena le, če je predmetno kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti (drugi odstavek 324. člena KZ-1) ali če kot posledica storitve temeljne oblike kaznivega dejanja povzročena lahka telesna poškodba (tretji odstavek 324. člena KZ-1).
Glede na navedeno Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da je obravnava predrzne vožnje kot ultima ratio (skrajno sredstvo) ustrezno naslovljena v 324. členu KZ-1 kot kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu, kazni (zapor, denarna kazen, prepoved vožnje motornega vozila) pa so določene v skladu z ustavnim načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave).