25. 5. 2021
Odziv Ministrstva za infrastrukturo
V preteklem letu je bila zaključeno javno naročilo Izdelava strokovnih podlag in predštudije upravičenosti za nadgradnjo regionalnih železniških prog v RS ter železniškega omrežja na področju Ljubljanske urbane regije (LUR) (v nadaljevanju: študija regionalnih prog). Na osnovi izdelane študije regionalnih prog vam želimo pojasniti načrt prioritetnih projektov za nadgradnjo regionalnih prog v RS.
Povzeto po poročilu št. 04: Predlog ukrepov na posameznih odsekih prog
Za progo št. 70: Jesenice–Sežana je glede na ugotovitve prometne študije potniški potencial predvsem na območju Nove Gorice, Šempetra in Sežane, število potnikov je mogoče povečati tudi na območju med Bohinjsko Bistrico in Jesenicami. Na preostalem delu proge do Solkana je potencialnih potnikov v bližini postaj in postajališč zelo malo. Proga na odseku med Jesenicami in Solkanom ne izkazuje večjega potenciala za tovorni promet, prav tako je na odseku med Solkanom in Sežano potencial za generiranje tovornega prometa na železnici nizek. Preostali del trase poteka preko redko poseljenih območij, kjer postajališča nimajo potenciala za bistveno povečanje števila potnikov na železnici. Čeprav skladno s projektno nalogo turistični potencial ni bil zajet v modelsko napoved, proga glede na trende izkazuje visok turistični potencial, saj se število potnikov na turističnih območjih povečuje (zlasti na severnem delu). Čeprav večja nadgradnja proge ni upravičena na vseh odsekih, je za ohranjanje in spodbujanje uporabe obstoječega železniškega prometa treba izvesti določene ukrepe.
Proga je bila zaradi različnega potniškega potenciala in tudi dolžine proge v faznem smislu razdeljena na štiri odseke oziroma prioritete:
- Most na Soči–Nova Gorica–Prvačina
- Jesenice–Bohinjska Bistrica
- Bohinjska Bistrica–Most na Soči
- Prvačina–Sežana
Za progo št. 72: Prvačina–Ajdovščina je kljub nizkemu potencialu vseeno za ohranjanje in spodbujanje uporabe obstoječe železniške infrastrukture predlagana uvedba potniškega prometa in določeni ukrepi, ki so predvideni za izvedbo v času nadgradnje proge 70 na odseku Kanal–Nova Gorica–Prvačina.
Za progo št. 71: Cepišče Šempeter pri Gorici–Vrtojba–d.m. je bila kot cilj predvidena uvedba čezmejnega potniškega prometa med Novo Gorico in Gorico.
Potrebe za železniško infrastrukturo so se preučile tudi z vidika čezmejnih projektov in kot dolgoročni scenarij razvoja železnice v RS.
Za vsa območja oz. regije v Sloveniji se je dodatno preučil v okviru izdelave dodatka k študiji regionalnih prog, z nazivom »Razvoj slovenskega železniškega omrežja (Vizija 2050+)«, št. projekta 19_804, december 2020 oz. Predlog vizije razvoja železnic kot dolgoročnega scenarija razvoja železnice, tako imenovan »scenarij R3« (v nadaljevanju: Vizija 2050+).
Glede železniške infrastrukture Bohinjske proge do Vrhnike, Ajdovščine in Nove Gorice, ki je del navedenega dokumenta Vizija 2050+, vam posredujemo povzetek za zadevno območje oz. predlog novih smeri:
- Lesce-Bohinjska Bistrica/Bled Jezero,
- Ljubljana/Vrhnika-Idrija-Ajdovščina-Nova Gorica.
Za prometni koridor Lesce-Bohinjska Bistrica/Bled Jezero je predlagan ukrep izgradnja enotirne proge za potniški promet na koridorju Lesce-Bled Jezero, s čimer bi z navezavo gorenjske in bohinjske proge potniki pridobili bistveni prihranek pri potovalnem času.
Za prometni koridor Ljubljana/Vrhnika-Idrija-Ajdovščina-Nova Gorica kot čezmejna povezava se predlaga ukrep izgradnje dvotirne proge za hitre vlake na koridorju Brezovica-Idrija-Ajdovščina in navezava na obstoječo progo Ajdovščina-Prvačina. Možni varianti:
- enotirna regionalna proga Brezovica/Vrhnika-Idrija-Ajdovščina,
- dvotirna hitra proga Brezovica/Vrhnika-Ajdovščina-Nova Gorica.
Izkazalo se je, da trasa Brezovica-Ajdovščina, ki odpira nov prometni koridor med Ajdovščino, Idrijo in Ljubljano, močno skrajša potovalne čase.
Vizija 2050+ je zastavljena smelo in optimistično, temu pa morajo slediti predvidene aktivnosti. Trenutno naj povemo, da je Vizija 2050+ v medresorskem usklajevanju. Sledi seznanitev Vlade RS z Vizijo 2050+ ter njeno sprejetje s strani Vlade RS. Kratkoročno je potrebno, da Vlada RS imenuje koordinacijsko skupino na ravni državnih sekretarjev za umeščanje v prostor železniških projektov, da MOP v sodelovanju z MzI čim prej oblikuje interventni zakon, ki bo omogočil hitrejše in učinkovitejše umeščanje v prostor oz. hitrejše postopke pri izdajanju dovoljenj in s tem tudi hitrejšo pripravo na gradnjo, da MzI pristopi k oblikovanju novelirane strategije razvoja prometa v RS, kjer se Vizijo 2050+ upošteva kot izhodišče ter da MzI čim prej oblikuje poseben zakon za financiranje projektov na JŽI.
Za območje ob železniški postaji Bohinjska Bistrica pa Občina Bohinj pripravlja za izdelavo natečajno nalogo za izvedbo arhitekturnega urbanističnega natečaja za potniško središče na železniški postaji v Bohinjski Bistrici. Direkcija RS za infrastrukturo je v zvezi s tem v začetku marca 2021 Občini Bohinj podala Izhodišča za izdelavo navedene natečajne naloge na osnovi predvidenih rešitev za železniško infrastrukturo, da se jih upošteva kot izhodišče za načrtovanje preostale infrastrukture, objektov in ureditev. Pri tem je potrebno upoštevati železniško zakonodajo, predvsem pa določila glede progovnega pasu ter ureditve pravic graditi za načrtovanje zadevnega projekta na javni železniški infrastrukturi (JŽI).
Sicer se že izvajajo ostale aktivnosti, kot npr. projekt v pripravi »Nadgradnja železniške proge Jesenice - Sežana – 1. faza«, ki vključuje nadgradnjo postaj in postajališč, nadgradnjo SVTK naprav, ureditev NPr, prioritetno pa:
- nadgradnja železniške postaje Most na Soči oz. prilagoditev tirne sheme in povezanih ukrepov postaje Most na Soči (kot kratkoročni ukrep) za neposreden/direktni uvoz avtovlaka na tir za izvajanje manipulacij (nakladanje/razkladanje avtomobilov), da se skrajšajo potovalni časi,
- ureditev medpostajne odvisnosti Nova Gorica - Gorica za ponovno vzpostavitev potniškega prometa na relaciji Nova Gorica – Vrtojba - Gorizia (Italija).
Nadalje je predvidena tudi nadgradnja železniške postaje Nova Gorica z ureditvijo tirov, peronov, dostopa za invalide, izven-nivojski dostop na peron, prestavitev lokacije postajališča Šempeter cca. 850 m bližje postaji Nova Gorica (iz kilometraže: km 92+339 v kilometražo: km 91+500; prestavitev zaradi navezave postaje na linijo/progo proti Italiji), gradnja perona na postaji Vrtojba,…
Glede na navedeno lahko rečemo, da je problematika bila identificirana, uresničevanje predvidenih ukrepov pa se bo odvijalo skladno z dopuščenim državnim proračunom.