30. 3. 2021
Odziv Ministrstva za pravosodje
V okviru Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij so bili z namenom preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2 v zavodih za prestajanje kazni zapora sprejeti številni ukrepi. Sprejemali so se po načelu sorazmernosti in postopnosti glede na prostorske in druge zmožnosti posameznega zavoda. Z začasnimi ukrepi na področju izvrševanja kazenskih sankcij, ki so urejeni v interventni zakonodaji, sledimo načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, s ciljem preprečevanja in širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 ter zagotavljanja varnejših pogojev zaprtim osebam in zaposlenim v zavodih za prestajanje kazni zapora.
Med pomembne ukrepe za dosego tega cilja med drugimi sodi tudi prekinitev prestajanja kazni zaradi preprečevanja širjenja virusa SARS-CoV-2. Institut prekinitve zaporne kazni sicer v slovenski zakonodaji obstaja že dlje časa, sedanja ureditev pa le nadgrajuje obstoječe določbe z možnostjo hitrejšega postopanja, vse z namenom izognitve tveganju ter zagotavljanju varnejših pogojev prestajanja zaporne kazni.
Institut prekinitve prestajanja zaporne kazni je na sistemski ravni urejen v 82. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1; Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18). Na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika, lahko direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora, če obstajajo okoliščine, ki so v navedenem članu taksativno navedene. Odločba o prekinitvi prestajanja kazni zapora se izda za čas trajanja razloga, zakon pa v četrtem odstavku navedenega člena jasno določa, da se čas prekinitve kazni ne všteje v prestajanje kazni, saj obsojeni dejansko dosojeno kazen med prekinitvijo kazni ne prestaja in je na prostosti. Navedeno splošno pravilo glede nevštevanja časa med prekinitvijo kazni velja tako za redno prestajanje kazni zapora, kot tudi za prestajanje kazni zapora ob koncu tedna.
Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19 (tako imenovani: PKP5 v nadaljevanju: ZZUOOP; Uradni list RS, št. 152/2020 in 175/20), ki med drugim posega tudi na področje izvrševanja kazenskih sankcij in se uporablja od 24. 10. 2020 dalje, omogoča, da lahko direktor zavoda za prestajanje kazni zapora, ne glede na prvi odstavek 82. člena ZIKS-1 po uradni dolžnosti prekine prestajanje kazni zapora obsojencu tudi, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja virusa SARS-CoV-2, za čas enega meseca, kadar ne obstajajo varnostni zadržki. Trajanje prekinitve kazni zapora se lahko obsojencu podaljšuje dokler obstaja razlog za prekinitev.
Zakonska podlaga, da bi se čas prekinitve vštel v izrečeno zaporno kazen, ne obstaja. Poudarjamo, da je treba spoštovati pravnomočno izrečene sodbe sodišč in da vštetje časa, preživetega na prekinitvi, ne bi pripomoglo k izboljšanju epidemioloških razmer oziroma k preprečevanju širjenja okužbe z virusom SARS-CoV-2 v zaporih, kar je temeljni namen prekinitve kazni po 27. členu ZZUOOP. Sprememba zakonodaje, ki bi sledila predlogu državljana, ni načrtovana, saj bi to predstavljalo prekomeren poseg v že izrečene sodbe. Zaporna kazen oziroma zaporna kazen ob koncu tedna se namreč praviloma izvršuje v zavodu za prestajanje kazni zapora. Poleg tega bi vštevanje obdobja na prekinitvi zaporne kazni v času epidemije COVID-19 pomenilo privilegiranje te skupine obsojencev in neenako obravnavo v primerjavi z obsojenci, ki so na prekinitvi zaporne kazni iz drugih razlogov.
Znova poudarjamo, da je namen ukrepa prekinitve prestajanja zaporne kazni in še nekaterih drugih začasnih rešitev na področju izvrševanja kazenskih sankcij varovanja zdravja in življenja ljudi, s ciljem preprečevanja širjenja okužbe v zaporih.
Glede na navedeno menimo, da so trenutno sprejeti ukrepi ustrezni in predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.