Ukinitev vdovskih pokojnin za osebe brez svoje pravice do pokojnine
581 OGLEDOV
7 KOMENTARJEV
1. Predlagam ukinitev pravice do vdovske pokojnine za tiste osebe, ki same niso vplačevale v pokojninsko blagajno (torej tiste, ki nimajo pogojev za predčasno, starostno ali invalidsko pokojnino). torej ukine naj se prva točka 61. člena ZPIZ-2-NPB7, ki pravi: "Vdovska pokojnina se odmeri v višini 70 % od osnove za odmero pokojnine"
Določba nepravična do vseh, ki delajo (da ne rečem garajo) 40 let, da dočakajo (v zadnjem času velike večin mizerno) pokojnino in so v primeru smrti zakonca (če so starejši od 56 let) upravičeni do 15% pokojnine po umrlem zakoncu (in ne 70%, kot tisti, ki niso delali).
Vsi vdovci ali vdove naj prejmejo 15% vdovske pokojnine (3. točka 62. člena), edino to bi bilo pravično...
www.zurnal24.si/slovenija/zpiz-zasuli-z-vlogami-a-z-800-evri-pokojnine-do-tega-niste-upraviceni-434025
ZPIZ zasuli z vlogami, a z 800 evri pokojnine do tega niste upravičeni
Čas za oddajo vloge za zagotovljeno vdovsko pokojnino je podaljšan. Kdo pa je do zagotovljene vdovske pokojnine upravičen?
S 1. januarjem 2024 je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N) uvedel novost, katere cilj je izboljšati socialni položaj nekaterih vdov oziroma vdovcev. ZPIZ-2N je prinesel zagotovljeno vdovsko pokojnino.
Oseba (vdova, vdovec, zunajzakonski partner, pod določenimi pogoji pa tudi razvezani zakonec), ki izpolnjuje pogoje, ki so določeni z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je v primeru smrti svojega zakonskega ali zunajzakonskega partnerja upravičena do vdovske pokojnine ali dela vdovske pokojnine ali zagotovljene vdovske pokojnine. Osebi se prizna tista pravica, ki je zanjo najbolj ugodna. Za vsako od navedenih pravic zakon določa pogoje, pod katerimi je mogoče pravico priznati. Prav tako zakon za del vdovske pokojnine in za zagotovljeno vdovsko pokojnino določa zgornje meje zneskov navedenih pravic.
Zagotovljena vdovska pokojnina se odmeri vdovi ali vdovcu, ki uveljavlja ali je uveljavil pravico do pokojnine in izpolnjuje tako pogoje za pridobitev pravice do vdovske kot tudi pravice do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine po ZPIZ-2.
V posebnih primerih vdovsko pokojnino lahko prejema tudi razvezani zakonec, partner v zunajzakonski skupnosti ali partner v registrirani istospolni partnerski skupnosti, če izpolnjuje pogoje, ki jih določa zakon, piše v 54. členu ZPIZ-2N. Razvezani zakonec pridobi pravico do vdovske pokojnine kot souživalec, če ima pravico do vdovske pokojnine tudi zakonec iz poznejše zakonske zveze ali zunajzakonski partner.
Do zagotovljene vdovske pokojnine so upravičeni tisti, ki so na dan uveljavitve ZPIZ-2N (28. december 2023) že izpolnjevali pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine in lastne (starostne, predčasne ali invalidske) pokojnine, pri tem, da so njihovi prejemki iz naslova pokojnin, v katere se všteva tudi morebitna pokojnina iz tujine, nižji od zneska zagotovljene pokojnine. Zahtevo morajo vložiti tudi vdove ali vdovci, ki jim je bila pred letom 2012 na podlagi zakona o varstvenem dodatku vdovska pokojnina zagotovljena najmanj v višini mejnega zneska, skladno z navedenim zakonom.
Sprva je bil predviden rok za oddajo vlog za zagotovljeno vdovsko pokojnino 31. december 2024, vendar je bil podaljšan. Državni zbor je namreč 12. decembra 2024 sprejel novelo zakona o matični evidenci zavarovancev, s čimer se prestavlja rok za vlogo za zahtevo za izplačilo zagotovljene vdovske pokojnine. Novi rok je 31. december 2026. Če zahteve do navedenega datuma ne bodo vložili, do tega izplačila ne bodo upravičeni.
Vloga je na voljo
www.zpiz.si/portal/EPEZPP050000/pages/EPEZPP050020View.xhtml
svet24.si/clanek/novice/slovenija/678653b21de1f/zpiz-zagotovljena-vdovska-pokojnina-upravicenost-vloga-rok-za-oddajo-2025
ZPIZ
Sektor za izvajanje zavarovanja
Na elektronski naslov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju zavod) ste dne 28. 5. 2024 poslali elektronsko pošto o nestrinjanju z višino dela vdovske pokojnine, ki ga je možno prejemati po pokojnemu zakoncu ali partnerju. Zanima vas, kam gre denar v primeru, ko posameznik umre takoj po upokojitvi. Menite, da bi moral biti omenjeni znesek precej višji, in sicer vsaj 25 %.
Zahvaljujemo se vam za izraženo mnenje in podano pobudo. Ob tem izpostavljamo, da je zavod izvajalec obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in kot tak pristojen za izvajanje zavarovanje ter mora pri svojem odločanju spoštovati zakone, kot veljajo.
V zvezi s tem bi pojasnili, da slovenski sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja temelji na načelih medgeneracijskega solidarnosti in vzajemnosti ter obveznosti zavarovanja. Sredstva prejeta iz naslova obveznega zavarovanja se nikjer ne nalagajo, temveč gre za dokladni sistem, v okviru katerega se tekoči prispevki zavarovancev porabijo za izplačilo pravic predhodnih zavarovancev, ki so izpolnili pogoje za upokojitev in so se upokojili. Tako kot so predhodni zavarovanci vplačevali za svoje prednike, tudi trenutni zavarovanci plačujejo prispevke, ki se tekoče porabijo za trenutne uživalce pravic, ob pričakovanju, da bodo naslednje generacije enako storile za njih v času, ko bo nastopil trenutek njihove upokojitve. Izhajajoč iz samih temeljnih načel ter oblike sistema tako zavarovanci plačujejo prispevke, pri čemer ne vedo, kdaj in pod kakšnimi pogoji se bodo lahko sami upokojili.
Zaradi same narave sistema ima le-ta tudi nekatere omejitve. Pokojnina nadomešča dohodek, ki si ga zavarovanec zaradi nastanka zavarovalnega rizika starosti ali invalidnosti ne more več zagotavljati sam. Tako mora npr. zavarovanec, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev, prekiniti z zavarovanjem, če želi pokojnino tudi uveljaviti, hkrati pa ne more uživati več pokojnin iz sistema, četudi bi zato izpolnjeval pogoje, temveč se mora odločiti za eno izmed njih. Izjema od slednjega se je uveljavila s pokojninsko reformo, torej Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUTPG, 10/08 – ZVarDod, 98/09 – ZIUZGK, 38/10 –ZUKN, 61/10 – ZSVarPre, 79/10 – ZPKDPIZ, 94/10 – ZIU, 94/11 – odl. US, 105/11 – odl. US, 110/11 – ZDIU12, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 9/17 – odl. US in 171/21 – odl. US, v nadaljevanju ZPIZ-1), ki je prvič uveljavil možnost prejemanja dela vdovske pokojnine poleg starostne pokojnine. Pred tem zakonom, ta možnost ni bila podana. Uvedba te pravice predstavlja delni odstop od splošnega načela, da upravičenci kljub izpolnjevanju pogojev ne morejo prejemati dveh pokojnin. Že tedaj so bili za vzpostavitev te pravice navedeni razlogi, kot jih izpostavljate – torej, da so bili plačani prispevki za dve pravici, čeprav se uživa zgolj ena, ter da iz tega naslova izvajalcu zavarovanja ostajajo sredstva. Kot pojasnjeno že v prejšnjem odstavku, temu ni tako. Odstotek vdovske pokojnine, ki se lahko prejema v primeru, ko uživalec lastne pokojnine izpolnjuje tudi pogoje za pridobitev pravice do vdovske pokojnine, je določen v tretjem odstavku 61. člena ZPIZ-2, in sicer se lahko izplačuje tudi 15 % zneska pripadajoče vdovske pokojnine po umrlem zavarovancu oziroma uživalcu pravic, določenih s tem zakonom, vendar največ do zneska v višini 11,7 % najnižje pokojninske osnove, pri čemer skupno izplačilo lastne in dela vdovske pokojnine ne more presegati starostne pokojnine moškega, odmerjene od najvišje pokojninskega osnove za 40 let pokojninske dobe. ZPIZ-2N pa je v letošnjem letu prinesel še spremembo pri določitvi najnižjih pokojnin, in sicer je uvedel novo kategorijo zagotovljene vdovske pokojnine, ki se zagotavlja vdovi/vdovcu, ki izpolnjuje tako pogoje za priznanje pravice do vdovske pokojnine kot tudi pogoje za priznanje pravice do starostne ali invalidske pokojnine, vendar pa bi prejemal nizke pokojnine. V primeru izpolnjevanja pogojev ter uveljavitve ene izmed pokojnin, se tako lahko zavarovancem z nizkimi pokojninami zagotavlja zagotovljena vdovska pokojnina, in sicer v višini seštevka lastne pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, vendar ne več od zneska zagotovljene pokojnine (748,27 evrov). Gre za dodatno kategorijo socialne varnosti znotraj sistema pokojninskega zavarovanja in ne za nadomestitev pravice do dela vdovske pokojnine, ki se zagotavlja tudi zavarovancem, katerih pokojnina je višja od zneska zagotovljene pokojnine, če za to izpolnjujejo pogoje.
Zavod tako pri odločanju višine dela vdovske pokojnine sledi zakonskim določbam. Tako kot tudi ureditev višine odmernih odstotkov ter določitev upokojitvenih pogojev je tudi sprememba višine dela vdovske pokojnine posledica širokega družbenega konsenza ter t.i. medgeneracijske pogodbe. Ob prihodnji pokojninski reformi bodo tako najverjetneje na novo vzpostavljena nekatera razmerja ter oblikovana nova medgeneracijske pogodba, o čemer bo tekla tudi javna razprava, v okviru katere lahko izrazite tudi svoja stališča glede ustreznosti višin pravic, ki se iz sistema priznavajo.
Zavod vam zato na vaše vprašanje pojasnjuje zgolj še, da je sistem obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja oblikovan po načelu »payasyougo«, kar
pomeni, da se prispevki, ki jih tekoči zavarovanci plačajo v sistem, nikjer ne nalagajo, temveč se tekoče porabijo za financiranje uživalcev pravic. Gre za enovit sistem, kjer ob izpolnjevanju pogojev posameznik prejema pokojnino ali pa druge zakonske določene prejemke neodvisno od tega, ali ima celotno obdobje do smrti pokrito s predhodno vplačanimi prispevki ali ne oziroma povedano drugače, četudi plačani prispevki morebiti ne bi pokrili celotnega obdobja prejemanja pokojnine, se le-ta izplačuje do smrti na račun medgeneracijske solidarnosti ter vzajemnost, z namenom zagotavljanja socialne varnosti pa sistem vsebuje tudi solidarnostne elemente (odmera od najnižje pokojninske osnove, najnižja pokojnina, zagotovljena pokojnina, najnižja invalidska pokojnina, itd.), zaradi katerih se pravice odmerijo v višji višini, kot pa bi bili do nje upravičeni posamezniki, če bi se njihova pokojnina odmerila zgolj v odvisnosti od plačanih prispevkov. Ravno tako je sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja enovit sistem in ne ločuje plačevanja prispevkov posebej za nastope zavarovalnih rizikov starosti, smrti (vdovska in družinska pokojnina) in invalidnosti. Še posebej pri slednjih dveh se lahko zgodi, da prispevki niso vplačevani dolgo obdobje, pa vendar kljub temu pravice trajajo lahko daljše obdobje oziroma ves čas, ko so izpolnjeni pogoji. Verjetnost, da vplačani prispevki zadostujejo za celotno obdobje, v katerem so izplačevane dajatve, je v teh primerih še manjša, in se tako te pravice financirajo s strani preostalih zavarovancev sistema. Ravno dokladni sistem zavarovanja to omogoča. V primeru relativno hitre smrti uživalca pravic na podlagi nastopa zavarovalnega rizika starosti se tako sredstva, ki bi se sicer izplačevala, prerazporedijo po enakih načelih. Gre torej za sistem zavarovanja, pri čemer zavarovanci ne vedo kdaj, ali če sploh, bo pri njih zavarovalni primer nastopil, v kolikor nastopi, pa se iz sistema zagotavljajo in izplačujejo pravice ne glede na to, da morebiti višina predhodno vplačanih sredstev konkretnega zavarovanca ne bi zadostovala za izplačilo dajatve do smrti, kar omogoča ravno oblika sistema, kot jo imamo.
Kot že pojasnjeno, pa imate tudi sami možnost tekom priprave zakonov podati svoja stališča ter mnenja, in sicer tekom javnih razprav.
S spoštovanjem.
Pripravila:
Katja Kobal
Višja pravna svetovalka II
cekin.si/upokojitev/pokojnine/tako-boste-prisli-do-vdovske-pokojnine.html
Vsak si sam zasluži pokojnino. Zakaj bi imel nekdo, ki je v zakonski zvezi privilegij po dodatnem znesku na račun pokojnega zakonca. To je popolnoma diskriminatorno, do ljudi ti živijo sami.
Pokojninski sistem bi moral obraniti vdovsko pokojnino. V veliko družinah je npr. bil zaposlen samo eden, drugi pa je skrbel za otroke in recimo kmetijo in bi bilo čisto nepošteno, da bi sedaj ta, ki je delal doma, pa bil brez sredstev preživetja, čeprav so sozakoncu pobrali lep kupček denarja za pokojnino, vendar ga zaradi prerane smrti ni praktično nič dobil nazaj.
Sistem naj se očisti tistih parazitov v obliki zaslužnih pokojnin, ki niso nič vplačevali v ta sistem - zaslužni kulturniki (koliko jih je iz bivše SFRJ, ki naj jih preživlja slovenski sistem!), razno razni borci (ki se še rodili niso, ko je bilo že konec NOB-a...).
Celotni pokojninski sistem je preživet in zelo nepošten do večine delavnih ljudi.