20. 10. 2020
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi s prejetim predlogom uvodoma opozarjamo, da je potrebno ločevati javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje v javni upravi po zakonsko določenem postopku, in funkcionarje, ki pridobijo svojo funkcijo z imenovanjem oziroma volitvami.
V skladu s pravno ureditvijo Republike Slovenije se poslanci v državni zbor volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem. Pravico voliti in biti voljen za poslanca ima državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in ki mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb (7. člen Zakona o volitvah v državni zbor - Uradni list RS, št. 109/06 – UPB1, 54/07 – odl. US in 23/17).
Župani se volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih in neposrednih volitvah s tajnim glasovanjem (2. člen Zakona o lokalnih volitvah - Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US). Pravico voliti in biti voljen za župana ima vsak državljan Republike Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil 18 let starosti.
Pravico voliti in biti izvoljen za predsednika republike ima državljan Slovenije, ki je na dan glasovanja dopolnil osemnajst let starosti in mu ni odvzeta poslovna sposobnost (2. člen Zakona o volitvah predsednika republike - Uradni list RS, št. 39/92 in 73/03 – odl. US).
Predsednika vlade voli državni zbor z večino glasov vseh poslancev, ministre pa imenuje in razrešuje državni zbor na predlog predsednika vlade (Glej 111. in 112. člen Ustave Republike Slovenije - Uradni list RS, št. 33/91- 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99 in 75/16 – UZ70).
Glede na navedeno je mogoče ugotoviti, da slovenska pravna ureditev glede omejevanja pasivne volilne pravice stoji na izhodišču, da morata biti aktivna (pravica voliti) in pasivna volilna pravica (pravica biti izvoljen) glede pogojev čim bolj izenačeni. Pogoji za uveljavljanje pasivne volilne pravice so, tako kot za aktivno volilno pravico, državljanstvo Slovenije, določena starostna meja in poslovna sposobnost. Za uveljavljanje pasivne volilne pravice torej niso predpisani nobeni strožji oziroma dodatni pogoji, kot na primer da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja ali da zoper njo ni vložena pravnomočna obtožnica. Ustavni in zakonodajni red Republike Slovenije v zvezi s pojmom t.i. instituta neizvoljivosti na določeno funkcijo, takšnih dodatnih pogojev za uveljavljanje pasivne volilne pravice ne pozna.
Funkcionarji pridobijo svojo funkcijo, ki je časovno omejena (tj. za mandat), in sicer z imenovanjem oziroma volitvami v Državnem zboru kot splošno predstavniškem telesu (v primeru predsednika vlade in ministrov) ali na neposrednih in splošnih volitvah (v primeru poslancev, predsednika države, županov). Izvolitev funkcionarjev je tako odraz izražene večinske podpore (zaupanja) državljanov na volitvah. Nenazadnje imajo v demokratičnih ureditvah volivci možnost, da odločajo o tem, katera oseba je primerna, da predstavlja njihove interese oziroma kateri bodo podelili mandat. V kolikor volivci ocenijo delo in ravnanja kandidatov kot slabo oziroma neprimerno, imajo na volitvah možnost, da jih na volitvah ne izvolijo. Volja volivcev je torej tista, ki bo odločila, kateremu kandidatu bo dala svoj glas ter tako prispevala k splošni podobi Slovenije.
S predlogom št. 12092-203 je povezano tudi vprašanje razlogov za prenehanje funkcije funkcionarjev. V zvezi s tem pojasnjujemo, da na primer razloge za prenehanje funkcije poslanca, ki so povezani s kaznivimi dejanji, ureja Zakon o poslancih (Uradni list RS, št. 112/05-uradno prečiščeno besedilo, 20/06-ZNOJF-1, 109/08, 39/11 in 48/12), ki v prvem odstavku 9. člena določa, da poslancu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Nadalje prenehanje mandata župana ureja 37.a člen Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1 in 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), na podlagi katerega tudi županu preneha mandat, če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Zakonodajalec je na ta način uredil prenehanje opravljanja funkcije, ko funkcionar že opravlja mandat, saj po izvolitvi funkcionarja volivci namreč nimajo več vpliva oziroma možnosti odločati o tem, katera oseba je (še) primerna za opravljanje funkcije.
Predlog št. 12092-203 se nanaša tudi na javne uslužbence, ki sklenejo delovno razmerje v javni upravi. V zvezi s tem opozarjamo, da za razliko od funkcionarjev javni uslužbenci delovno razmerje v javni upravi sklenejo po zakonsko določenem postopku v primeru izpolnjevanja vseh predpisanih pogojev. Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) tako v drugem odstavku 88. člena določa t.i. druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za sklenitev delovnega razmerja oziroma pri imenovanju uradnika v naziv. Za imenovanje v uradniški naziv je v skladu z 2. točko navedene zakonske določbe opredeljen pogoj, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Ta dva zakonska pogoja za nekaznovanost se štejeta kumulativno.
V zvezi s predlogom predlagatelja je treba nadalje upoštevati, da je tudi odgovornost za zakonito in smotrno delovanje javnih uslužbencev v času sklenjenega delovnega razmerja v naši pravni ureditvi že urejena (disciplinsko, kazensko in materialno). Vsi javni uslužbenci so v skladu z veljavno ureditvijo v določenih primerih že sedaj lahko poklicani na odgovornost oziroma so ustrezno sankcionirani. Zakonodaja omogoča, da se ob ugotovljenih kršitvah pri opravljanju dela javnih uslužbencev uveljavijo tudi sankcije, ki jih zakonodaja daje za te primere na voljo, in sicer uveljavljanje disciplinske, odškodninske in kazenske odgovornosti.
Glede disciplinske odgovornosti se za javne uslužbence uporabljajo določbe Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) o disciplinski odgovornosti (XVII. Poglavje), kjer je med drugim kot težja disciplinska kršitev na primer opredeljeno nezakonito ali nenamensko razpolaganje z javnimi sredstvi. Disciplinska ukrepa, s katerima je možno sankcionirati javne uslužbence za disciplinske kršitve, sta opomin in denarna kazen.
Javni uslužbenec lahko poleg disciplinske odgovornosti odgovarja tudi za prekršek in kaznivo dejanje. Vse te odgovornosti ne izključujejo disciplinske odgovornosti. Kazenski zakonik (KZ-1) v šestindvajsetem poglavju določa »Kazniva dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva«, ki se nanašajo na naslednja kazniva dejanja uradnih oseb oziroma javnih uslužbencev: Zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic (257. člen); Oškodovanje javnih sredstev (257.a člen); Nevestno delo v službi (258. člen); Ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva (259. člen); Izdaja tajnih podatkov (260. člen); Jemanje podkupnine (261. člen); Dajanje podkupnine (262. člen); Sprejemanje koristi za nezakonito posredovanje (263. člen); Dajanje daril za nezakonito posredovanje (264. člen); Kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic (266. člen); Izsiljevanje izjave (267. člen) in Protipravna prilastitev stvari ob preiskavi ali izvršbi (268. člen). Kazenska odgovornost se ugotavlja pred kazenskim sodiščem. Kazensko sodišče mora oškodovancu omogočiti uveljavitev tudi civilnopravnega odškodninskega zahtevka znotraj kazenskega postopka oziroma ga napotiti na pravdo, kjer uveljavlja odškodnino po Obligacijskem zakoniku in Zakonu o pravdnem postopku pred civilnim sodiščem. Če ima kršitev delovnih obveznosti javnega uslužbenca vse znake kaznivega dejanja, delodajalec tako lahko javnemu uslužbencu tudi izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.
Glede na vse navedeno v zvezi s prejetim predlogom menimo, da je veljavna ureditev v Republiki Sloveniji, ki izhaja iz enakih izhodišč kot ureditev večine sodobnih držav, ustrezna, navedeni predlog pa neprimeren za nadaljnjo obravnavo.
Večina politikov bi po vseh pravilih morala biti vsaj enkrat v življenju v zaporu. Kdo dejansko pride tja, je odvisno od spretnosti nasprotne strani.
Tako da je ta predlog popolnoma brezpredmeten.
Ni prezpredmeten, vsak ki je bil v zaporu, je placal kazen zaradi korupcije ne bi smel biti v politiki.
Dokler bo naše sodstvo takšno kot je, ta predlog ni upravičen. Še več. Nujno je, da se tak predlog ne sprejme.
Če ljudje izvolijo človeka, ki je bil v zaporu verjetno imajo tehten razlog za to. Nič se ne zgodi kar tako, "za brezveze". Enako velja za javno upravo.
Kar zadeva korupcijo, jo je nemogoče izkoreniniti, saj tam kjer je denar bo vedno korupcija. Tisti, ki so najbolj koruptivni ne bodo nikoli srečali zapora v Republiki Sloveniji.
Verjamem v dobronamernost predloga, vendar bo tak ukrep smiseln čez približno 20 do 30 let.
Ne bo šlo. Po prestani kazni si nedolžen. Mogoče si bil že prej, a po krivem obsojen. Je pa stvar najmanj dobrega okusa in spoštovanja samega sebe in drugih, da se potem ne ukvarjaš več s politiko, delaš pa lahko kjerkoli, če delaš pošteno in upoštevaš pisana in običajna pravila.
Ce je nekdo bil po krivem obsojen, naj se pritozi na evropsko sodisce. V politiki, sluzbah s proracunskim denarjem je ze tako veliko potencialnih oportunistov, da se moramo ukvarjati z ze obsojenimi.
Saj je pritožujejo cele armade ljudi ... Dokler je stanje v našem sodstvu takšno kot je (sojenje mimo Ustave RS, po domače, sojenje po zakonih in Ustavi le v odmevnih primerih, ko so vklopljene kamere itd.) je tak ukrep več kot škodljiv in celo zavira napredek bivše nedemokratične socialistične Republike Slovenije.
To je zadnji ukrep, ki ga mora sprejeti Republika Slovenija, ker bo zaradi delitve oblasti in pritiskov oseb, ki jim tak "dvojni" sistem (zaščita "naših") koristi to možno šele ko se bo po naravni poti samo - očistilo sodstvo in bo zavel nov mlad veter.
Primer Novič (Razodetje sodnika Radonjiča) je živ oprijemljiv dokaz, da ta ukrep NE SME BITI SPREJET pod nobenim pogojem.
Se strinjam, ampak da ne diskriminiramo preveč predlagam da imajo take osebe še vseeno pravico do povprečne plače v javnem sektorju nasploh - se pravi da imajo pravico da se prijavijo na delovno mesto katerega plačilni razred spada v povprečno neto plačo ali manj.
Je to šala?
Predlog spodbuja kaznivo dejanje očitanja (ne)upravičeno dosojene in (ne)izvršene kazni, kot je opisano v KZ.
Ustrezneje bi bilo izločiti iz politične dela in dela v JU vsem, ki do leta 1990 niso izstopili iz ZK. Iz EU smo prejeli direktivo za obsodbo totalitarističnih sistemov, kar je naletelo na odpor v politiki, še posebej v strankah, ki gojijo simpatijo do propadlih zgrešenih političnih idealov. Kljub temu so poimenovali eno od cest po vodji absolutizma, namesto preganjanja predlagatelja poimenovanja ulice.
Jaz sem izstopil že pred letom 1970, takrat, ko so vsi začeli riniti notri.
zgrešene politične ideale imaš ti, sedaj, to je totalitarni sisterm.Ko nas vodi fašistična stranka,Naslednik adolfa hitlerja- govor,domosrancem v rovtah,v izdajalskih uniformah,teh, kateri so se zaobljubili hitlerju.Zato ne trosi neumnosti in laži.Povej da si njegov kar direktno in se zato ne strinjaš z še kako dobrim predlogom !
V knjižnicah in arhivih obstajajo viri iz katerih se lahko razberejo podatki, ki so drugačni od teh, ki na osnovi 'rekla - kazala' bremenijo nerazviti um in ga je totalitarizem vsilil kot občo dogmo.
To je nemogoče zagotoviti!!!
Naši vrli politiki so si zagotovili takšne zakone, da jih ne more obsoditi niti "Haško sodišče oz. vsesvetovno sodišče :) :) :)". Ko bodo zakoni jasni, nedvoumni, usklajeni med seboj itd... bi to mogoče bilo možno zagotoviti. Mi imamo primer, ko je avstrijsko sodišče obsodilo človeka na zaporno kazen zaradi korupcije, naši udeleženci v isti zadevi pa ...... narodni heroji????????
Strinjam se, da bi v javni upravi morali delati tisti, ki so dober zgled javnosti. Kriterije za delo v javni upravi bi morali razširiti s še kakšnim. Npr. nekdo, ki divja z avtomobilom (npr: prekoračitev hitrosti v naseljenih mestih za več kot 20 km/h; izven naselja za več kot 40 km/h) oz. vozi avtomobil pod vplivom alkohola , prepovedanih substanc... in povzroči prometno nesrečo, tudi ne bi smel imeti delovno mesto v javni upravi.
Obsojeni ali v zaporu? Ali bi pač moralo biti "pravnomočno obsojeni"?
Se bo potrebno malo bolj izjasniti, ker danes lahko v Sloveniji zapreš vsakogar, najraje se pa zapre vodjo kakšne večje stranke - tik pred volitvami (to poznata le še Ukrajina in Rusija, medtem ko si v demokratično zreli Evropi to ne drznejo narediti, če nimajo v predalu res trdnih dokazov).
Ni se potrebno sprenevedati. Ce nekdo meni da je nedolzen, naj se pritozi na evropsko sodisce. V primeru da je oseba bila obsojena ali v zaporu, ne bi smela biti na nobeni funkciji v javni upravi, mislim da je jasno. Ce pa meni da je nedolzen, pa se lahko pritozi na sodbo na evropsko sodisce. Imamo pa politike, ki so placevali kazni, bili obsojeni, v zaporu, ogromno nekih sojenj in kazni, pa so se kar v politiki in tu je problem.
Kolikor vem je bil za korupcijo pravnomočno obsojen le en vidnejši slovenski politik. In ta je bil na listi pravičniške SD. Obtožbe pa niso nobena redkost v svetu, saj so bili recimo obtoženi Italijanski, Francoski, ameriški, avstrijski itd. predsedniki.
To je res samo pri nas v Sloveniji,pa še v kakšni banana republiki. Kam povemo?
Da se nekega dne, kot je rekla ga. Alenka Bratušek,ne bomo zbudili v drugi republiki.
To sem že pred leti jaz predlagala, a še vedno sprejemajo v vlado le lumpe, ki so goljufali. Najbrž zato, da bodo še naprej nekaj pokradli.
Napisala sem, da bi morali podati potrdilo, o nekaznovanosti in so odgovorili, da niso pristojni za to. Pa seveda, ker so takšni v parlamenti, s predsednokom vlade na čelu, tudi vsaka interpelacija propade, čeprav menim, da bi jih kar nekaj moralo oditi iz parlamenta.
Med vladniki so tudi uživalci drog, belega prahu, tudi te bi morali nenajavljeno preverjati.Res je pa tudi, da nihče, prav nihče, ki je bil kakorkoli v kazenskem postopku ne bi smel biti sprejet na delo v javno upravo, da niti ne pomisli nihče za delo v vladi
res je, Gorenak, pojbič,tanko in še mnogi drugi !
Tega tudi po svetu ni. Slovenija je res poseben svetovni fenomen. Da je "ta glavni" v Sloveniji en politik, ki je prezivel v zaporu.
In niz zapora hodil na seje ...