3. 11. 2020
Odziv Ministrstva za finance
Računovodja skrbi, da poslovno-finančni posli v podjetju potekajo v skladu z veljavnimi pravilniki in standardi ter zakonskimi predpisi. Sestavlja bilance, računovodska poročila, zaključne račune ter poslovna in finančna poročila. Da lahko računovodja presoja in pojasnjuje stanje in uspešnost poslovanja ali načrtuje nove poslovne korake, se ukvarja z računovodskim primerjanjem in analizo finančnih in statističnih informacij. Naloga računovodje je shranjevanje celotne dokumentacije v arhivu računovodstva oziroma v arhivu podjetja.
Računovodja že med šolanjem pridobi številna praktična znanja, kot so zapisi poslovnih dogodkov, obdelava podatkov in izdelava poročil, izračun osnovnih statističnih kazalcev in uporaba načel civilnega in gospodarskega prava. Posebno pozornost namenja računalniško podprtemu reševanju praktičnih primerov. Teoretična znanja vključujejo različna področja, npr. računovodstvo, računovodstvo z računalništvom, gospodarsko poslovanje, poslovno matematiko, statistiko, pravo in tuji strokovni jezik. S strokovnimi predmeti se vsebinsko tesno povezujejo tudi splošni predmeti. Pomembno je dobro pisno in ustno izražanje, saj računovodja posreduje in razlaga rezultate vodstvu, ostalim sodelavcem in strankam.
Vsaka organizacija mora imeti tudi Pravilnik o računovodstvu. Prav tako mora računovodja pri opravljanju svojih del in nalog upoštevati Kodeks računovodskih načel, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.
Zakon o gospodarskih družbah zavezuje tudi obvezno sestavo in oddajo letnih poročil na AJPES. Letno poročilo, ki ga sestavlja računovodja mora biti sestavljeno jasno in pregledno. Izkazovati mora resničen in pošten prikaz premoženja in obveznosti družbe, njenega finančnega položaja ter poslovnega izida. Odgovornost, da so letna poročila sestavljena in objavljena pa je na članih organov vodenja družbe. Pravna oseba ali odgovorna oseba pravne osebe se za ne-oddajo letnih poročil kaznuje za prekršek z denarno kaznijo.
Področje računovodskih storitev lahko opravlja računovodski servis, kjer pa niso predpisani nobeni pogoji. Ker pogojev ni, lahko računovodski servis ustanovi kdorkoli, brez ustrezne izobrazbe, brez tekočega strokovnega izobraževanja in brez ustreznega zavarovanja za poklicno odgovornost. Naročniki računovodskih storitev nimajo zadostnega znanja, da bi preverili, ali je bila računovodska storitev opravljena kakovostno, pri čemer zastopniki oziroma direktorji podjetij nosijo zakonsko odgovornost (ZGD-1) za neustrezno pripravljene bilance stanja, izkaze poslovnih izidov in pojasnil k izkazom. Zaradi nestrokovno opravljenih računovodskih storitev ali premalo izkušenih računovodij se lahko podjetje znajde v resnih poslovnih težavah. V izogib temu je na Gospodarski zbornici Slovenije ustanovljena Zbornica računovodskih servisov, ki izvaja usposabljanje vodij računovodskih servisov ter vodi katalog certificiranih računovodskih servisov. S svojim delovanjem tako skrbi za ugled računovodske dejavnosti.
Poleg Zbornice računovodskih servisov se je v letu 2016 ustanovil Odbor za poenotenje računovodske poklicne skupine, katerega namen je poenotenje računovodske poklicne skupine, kot so spodbujanje strokovne usposobljenosti, krepitev poklicne etike v računovodski stroki in izboljšanje javne podobe poklicne skupine.
V Odbor za poenotenje računovodske poklicne skupine so povezane izobraževalne inštitucije, strokovna in poklicna združenja ter organizacije, ki sistematično presojajo računovodske podatke: Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, Davčno izobraževalni inštitut, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, Ekonomsko-poslovna fakulteta Univerze v Mariboru, Finančna uprava Republike Slovenije, Inštitut za računovodstvo, Ministrstvo za finance – Direktorat za javno računovodstvo, Zbornica davčnih svetovalcev Slovenije, Visoka šola za računovodstvo in finance, Zbornica računovodskih servisov in Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Eden izmed glavnih ciljev odbora je, da je za naziv računovodja zahtevana zaključena najmanj visokošolska izobrazba in zahtevana znanja, kot so osnove računovodstva, stroškovno računovodstvo, poslovodno računovodstvo, analiza računovodskih izkazov ter davčno računovodstvo.
Pri opredelitvi računovodske poklicne skupine se je odbor oprl na opredelitev IFAC (International Federation of Accountants) in KLASIUS. Računovodska poklicna skupina je skupina poklicev, ki je v Klasifikacijskem sistemu izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS razvrščena v področje 344 – Računovodstvo, knjigovodstvo in davkarstvo ter hkrati ustreza izhodiščem, ki jih uporablja Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov (IFAC) za opredelitev računovodskih strokovnjakov v javni praksi in računovodskih strokovnjakov v gospodarstvu in negospodarstvu. Odbor vodi tudi Register računovodske poklicne skupine.
Strokovna javnost se zaveda, da je področju računovodskih storitev potrebno dvigniti raven tako spoštovanja do tega poklica kot tudi znanja zato so na voljo različna izobraževanja, ki so računovodjem lahko v veliko pomoč pri delu. Prav tako se mora zaposlovalec zavedati, da je računovodja nujno potrebna podpora vsakemu podjetju, saj bi se brez njih uspešnost podjetja močno znižala. Gre za zelo odgovorno delo, ki pa je v veliko primerih spregledano in je v očeh podjetnika manj pomembno.
Glede na vse navedno menimo, da se področje računovodskih storitev izboljšuje in se z različnimi aktivnostmi tudi ureja.