Torej, imamo 6 praznikov, za katere ni dela prost dan. Verjamem, da jih velika večina sploh ne zna našteti. Tudi državnih proslav ni vsako leto za te dni. Ti prazniki grejo tako neopazno mimo. Kakšen je sploh njihov namen?
Predlagam, da se vzpostavi rotacija, ko ima vsako leto en od teh praznikov dela prost dan, da ga normalno obeležimo in se zasidra v narodovo zavest.
Če bo predlog prejel vsaj 20 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 26/91-I, 91/05, 93/05 – popr., 112/05 – UPB1, 52/10, 40/12 – ZUJF, 19/15, in 83/16; v nadaljevanju ZPDPD). Urejanje praznikov sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, če morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.
Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje. Hkrati se je pri določevanju praznikov in dela prostih dni zasledovalo tudi zagotavljanje primerljivosti z ureditvami v drugih evropskih državah.
Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni z verskim obeležjem. ZPDPD določa 15 dela prostih dni, pri čemer je ureditev v Republiki Sloveniji po številu dela prostih dni primerljiva z ureditvami v drugih evropskih državah, kjer se število dela prostih, prazničnih dni, giblje od 10 do 15. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko ugotovimo, da je tudi v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.
Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer so bile štiri realizirane v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005, 2010, 2015 in 2020, nekaj pa jih Državni zbor Republike Slovenije ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države ter slovenskim športom, pri čemer pa ti dodatni prazniki niso bili hkrati opredeljeni tudi kot dela prosti dnevi, temveč le kot prazniki, ki jim je zaradi pomembnosti dogodkov treba dati posebno obeležje (dan Primoža Trubarja, praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, praznik vrnitve Primorske k matični domovini, dan suverenosti, dan Rudolfa Maistra in dan slovenskega športa). Določitev dodatnih dela prostih dni bi namreč pomenila dodaten izpad delovnih ur oziroma povečanje obveznosti za delodajalce, kar bi imelo tudi vpliv na konkurenčnost slovenske države. Sprejeta ureditev pa tudi ohranja primerljivost števila prazničnih dela prostih dni z drugimi državami Evropske unije. Usklajenost določitve dela prostih dni je v evropskem prostoru izredno pomembna tudi zaradi medsebojnega gospodarskega in finančnega poslovanja.
Z vidika delovnopravne zakonodaje menimo, da povečevanje števila prazničnih dela prostih dni z vsemi pravicami, ki jih imajo delavci na te dni, z vidika obveznosti delodajalcev in primerljivosti ureditve z drugimi državami Evropske unije ne bi bilo sprejemljivo. Glede na navedeno menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.