3. 11. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z navedenim predlogom pojasnjujemo, da je ministrstvo že pristopilo k pripravi predloga novele Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), pri čemer je ta trenutno v zaključni fazi priprave delovnega gradiva in bo predvidoma do konca novembra posredovan v obravnavo strokovni in drugi zainteresirani javnosti.
Med načrtovani spremembami ZFPPIPP je tudi sprememba postopka poenostavljene prisilne poravnave v smeri večjega nadzora glede prijavljenih terjatev in izboljšanja procesnega položaja upnika.
V trenutnem besedilu delovnega gradiva novele ZFPPIPP se, na podlagi sklepov Komisije za nadzor javnih financ v letu 2019, postopek poenostavljene prisilne poravnave nadomešča s posebnimi pravili prisilne poravnave za malo gospodarstvo. Rešitve so pripravljene v smeri, da se posebna pravila postopka (ki so za male gospodarstvenike stroškovno ugodnejša) lahko uporabljajo le s strani gospodarsko najmanjših subjektov in da je vrednostno omejen tudi dolg, ki se v tem postopku lahko prestrukturira (omejen je na višino 350.000 EUR). Dopolnila predvidevajo tudi večji nadzor glede prijave terjatev in s tem preprečevanje prijave fiktivnih dolgov.
Prav tako je načrtovana dopolnitev določb v zvezi z institutom odpusta obveznosti stečajnega dolžnika, s katerimi se zaostruje pogled na prizadevanje dolžnika, da izpolni obveznosti do upnikov.
Dolžnikova dolžnost je namreč med drugim tudi ta, da si s svojimi aktivnostmi (ravnanji) prizadeva za poplačilo upnikov tekom preizkusnega obdobja, sicer odpust obveznosti ni dovoljen. Če si stečajni dolžnik tekom preizkusnega obdobja torej v zadostni meri ne prizadeva za poplačilo upnikov in namesto denarnih sredstev sprejema druge nedenarne ugodnosti (kot je na primer neodplačna uporaba premoženja, ki ni v lasti njegovih ožjih družinskih članov), zaradi tovrstnih ravnanj ali opustitev, če se ne dokaže drugače, predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti.
Pri pripravi predvidenih sprememb je bilo upoštevano stališče Ustavnega sodišča RS v odločbi U-I-56/17-20, Up-335/17-25 z dne 4. 4. 2019, ki v 26. točki obrazložitve navaja, da je pri značilnosti instituta odpusta obveznosti treba upoštevati, da posledice odpusta obveznosti nastopijo tudi v sferi upnikov, ki izgubijo pravico sodno uveljavljati plačilo terjatve, na katero odpust obveznosti učinkuje. Že v izhodišču gre namreč pri odpustu obveznosti za izjemni pravni položaj, ki pomeni hkrati tudi odstop od temeljnega načela obligacijskega prava, da je obveznosti treba izpolniti. Bistvo instituta odpusta obveznosti je torej iskanje pravičnega ravnovesja med pravicami upnikov prezadolženega dolžnika, katerih uveljavitev je ogrožena zaradi dolžnikovega slabega premoženjskega položaja, na eni strani in težo tega položaja za dolžnika na način upoštevanja vrednostne ocene njegovih ravnanj na drugi strani. Tako pri institutu odpusta obveznosti ne gre za pravico v običajnem civilnopravnem pomenu, temveč za pravno dobroto prezadolženi fizični osebi. Kot protiutež tej pravni dobroti je s predvidenimi spremembami določb ZFPPIPP o odpustu obveznosti stečajnega dolžnika poudarjena njegova dolžnost za aktivno prizadevanje za poplačilo upnikov tekom preizkusnega obdobja, opustitev te dolžnosti pa predstavlja oviro za odpust obveznosti.
Glede na navedeno ocenjujemo, da je ministrstvo vsebinsko podobne predloge, kot je obravnavani predlog, ustrezno upoštevalo pri pripravi osnutka sprememb ZFPPIPP, ki bodo, kot že omenjeno, predvidoma do konca novembra 2020 posredovane v obravnavo strokovni in drugi zainteresirani javnosti.