Nov odsek železniške proge Rakek-Borovnica
Predlagam čimprejšnji začetek umeščanja v prostor novega odseka železniške proge med Rakekom in Borovnico. Obstoječa trasa je najdaljša glede na zračno razdaljo med krajema na celotnem slovenskem jedrnem železniškem omrežju.
Nova proga naj poteka v predoru dolžine okoli 12 km, kot v priloženi skici (priloga 1 in 2). Skupna dolžina novega odseka bi tako znašala okoli 15 km in bi premagovala 230 m višinske razlike s povprečnim naklonom 15 promilov (za primerjavo bo naklon Drugega tira 17 promilov).
Nova proga naj bo namenjena tako tovornemu kot potniškemu prometu, stara proga pa za lokalni potniški promet in morebiten lokalni tovorni promet. Tako kot na Drugem tiru naj bo najvišja hitrost vsaj 160 km/h za potniške vlake. Tako bi vožnja med Rakekom in Borovnico trajala manj kot 6 minut namesto sedanjih 30 minut, kar je primerljivo časovnemu prihranku podobnih železniških projektov v teku v tujini (tunel pod Semmeringom, 27.3 km, 30 min prihranka) [1].
Novi odsek proge je nujen ne le zaradi povečanega tovornega prometa (zlasti po izgradnji Drugega tira), ampak predvsem za ustrezno potniško prometno povezanostjo Primorsko-Notranjske in Obalno-Kraške regije z Ljubljano in ostalo Slovenijo. Pot od Kopra do Ljubljane z najhitrejšim vlakom zdaj traja 2 uri in 5 minut, po izgradnji drugega tira bo trajala predvidoma 1 uro in 45 minut, s posodobitvijo obstoječe proge Ljubljana-Divača pa okoli ure in pol, kar je še vedno precej več kot z avtomobilom (1 ura). Predlagani odsek bi s prihrankom okoli 25 minut praktično izenačil čas vožnje z avtomobilom in vlakom, kar je cilj evropskega podnebnega dogovora. Kljub načrtovanim izboljšavam bo obstoječa proga zelo obremenjena (priloga 3) [2] , odsek Borovnica-Rakek pa že predstavlja ozko grlo v železniškem prometu. Vse to preprečuje vzpostavitev taktnega voznega reda med Koprom in Ljubljano, pa tudi med Logatcem ali Postojno in Ljubljano, kjer bi bil potreben vlak vsaj vsake pol ure v konicah. S sprostitvijo obstoječe proge med Rakekom in Borovnico bi tako bistveno izboljšali primestni potniški promet iz Logatca do Ljubljane.
Ker je to trajnostna naložba bi zagotovo pridobili evropska sredstva, tudi zato, ker je proga del dveh TEN-T koridorjev in prednostnega projekta železniške povezave Lyon-Trst-Divača-Ljubljana-Budimpešta-Ukrajinska meja [3]. Potrebno je čimprej začeti pripravo projekta in ga uskladiti z načrtovano nadgradnjo železniške proge Ljubljana-Divača, končati pa do leta 2030. Glede na to, da bi bil predor dolg 12 km, kar je nekaj manj kot 60% skupne dolžine predorov Drugega tira, se mi naložba ne zdi preveč ambiciozna za Slovenijo, sploh glede na vse prednosti, ki bi jih prinesla. Nenazadnje je promet izvor tretjine vseh izpustov toplogrednih plinov v Sloveniji in je edini sektor, v katerem se emisije povečujejo [4]. Prav ukrepi na železniški infrastrukturi najbolj zaostajajo, zato je zdaj čas za pospešeno načrtovanje in vlaganje. V naslednji evropski finančni perspektivi (2021-2027) bi moralo biti vlaganje v železniško infrastrukturo prioriteta. Načrtovanih je sicer kar nekaj nadgradenj, vendar brez novogradenj se predvsem potniški promet ne bo bistveno izboljšal. S tem predvsem mislim na dvotirnost prog in elektrifikacijo, vendar o tem je bilo že vsaj govora, o novih odsekih, kot je predlagani, pa zelo malo. Le direktor SŽ Dušan Mes je nekajkrat omenil take novogradnje. Za konec prilagam njegovo izjavo iz Dela (junij 2019):
»Vzporedno z drugim tirom bi morali skrajšati pot med Borovnico in Pivko tako, da bi zgradili dva povsem nova odseka prog. To bi se moralo skupaj z drugim tirom zgoditi najkasneje v 10 letih. Tedaj bi lahko dosegli, da bi vožnja z vlakom iz Ljubljane do Kopra trajala 57 minut, iz Maribora do Kopra pa le deset minut več kot dve uri« [5].
Viri:
1. en.wikipedia.org/wiki/Semmering_Base_Tunnel
3. ec.europa.eu/inea/en/ten-t/ten-t-projects/projects-by-priority-project/priority-project-6
5. www.delo.si/novice/slovenija/voznja-z-avtovlakom-zdaj-zgolj-sanje-196055.html
