Delovna doba

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Pojasnjujemo, da obstoječa delovnopravna zakonodaja predstavlja minimalne standarde, ki jih je zaradi zakonskega varstva delavca kot šibkejše stranke v delovnem razmerju potrebno zagotavljati delavcem. V zvezi z izpostavljenimi predlogi (6 urni delavnik, letni dopust, inšpekcijski nadzor) ocenjujemo, da je obstoječa ureditev, ki je bila sprejeta v soglasju s socialnimi partnerji, vzpostavlja ustrezno razmerje pravic in obveznosti med strankama v odvisnem razmerju, pri čemer delavcu kot šibkejši stranki zagotavlja dodatno pravno varnost, delodajalcu na drugi strani pa ustrezno predvidljivost. Že uveljavljeni in z reformo leta 2013 posodobljeni instituti nudijo zadosten in ustrezen pravni okvir za opravljanje dela. Glede na navedeno menimo, da je veljavna delovna zakonodaja ustrezna, poudariti pa velja potrebo po dosledni implementaciji že sprejetih ukrepov. Glede na to, da se problemi kažejo predvsem pri izvajanju in spoštovanju zakonodaje, so bili sprejeti tudi ustrezni ukrepi za zagotavljanje večje pravne varnosti vseh zaposlenih.

Sprejete spremembe na področju minimalne plače zasledujejo strokovne cilje na tem področju in z vidika izločitve vseh dodatkov ter, z navezavo na minimalne življenjske stroške, vzpostavljajo smiselno razmerje med dohodki delovno aktivnih in delovno neaktivnih oseb. Z zadnjimi sprejetimi spremembami se tako vzpostavlja enakopravnejšo in pravičnejšo obravnavo vseh zaposlenih, predvsem tistih z najnižjimi dohodki, saj se znesek minimalne plače dviguje nad prag tveganja revščine.

Pokojninske zakonodaja z vidika demografske strukture prebivalstva zasleduje podaljševanje delovne aktivnosti, po drugi strani pa stremi k zagotavljanju višje socialne varnosti in izboljšanju socialnega položaja upokojencev. Slovenija se bo v prihajajočih desetletjih zaradi staranja prebivalstva in neugodnih demografskih trendov ter posledično zmanjšanja trga delovne sile soočila z izzivom, kako zagotoviti dolgoročno finančno vzdržnost sistema. V luči takšnih demografskih trendov in z vidika zmožnosti zagotavljanja vzdržnega pokojninskega sistema in primernih pokojnin tudi v bodoče, bodo zlasti pomembni ukrepi za podaljševanje delovne aktivnosti.

Glede na navedeno ministrstvo ugotavlja, da je veljavna zakonodaja ustrezna in je ni potrebno spreminjati v smeri izpostavljenih predlogov. Poudariti tudi velja, da se je tudi v bodoče pri morebitnih spremembah navedene zakonodaje potrebno prizadevati za konstruktiven socialni dialog in doseganje čim višje stopnje soglasja med socialnimi partnerji.