Predlagam uvedbo dopusta (po vzoru Luxemburga), kjer vsak zaposleni dobi 30 dni dopusta ( ne glede na starost, spol, delovno dobo itd.). V kolikor pride praznik (dela prost dan) na soboto ali nedeljo, se to prišteje k dopustu in zaposleni lahko tak dan koristi kot normalen dodaten dan dopusta.
To bi eliminiralo diskriminacijo glede tematike dopusta ter poenostavilo marsikateri postopek.
Hvala
Če bo predlog prejel vsaj 30 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma naj pojasnimo, da Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2003/88/ES) v prvem odstavku 7. člena določa, da morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe, s katerimi vsakemu delavcu zagotovijo pravico do plačanega letnega dopusta najmanj štirih tednov, v skladu s pogoji za upravičenost in dodelitev letnega dopusta, ki jih določa nacionalna zakonodaja in/ali praksa.
Upoštevaje zahteve iz Direktive 2003/88/ES Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 - popr., 47/15 - ZZSDT, 33/16 - PZ-F, 52/16, 15/17 - odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19; v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) zagotavlja pravico do minimalnega trajanja letnega dopusta, ki ne more biti krajši kot štiri tedne, ne glede na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega (prvi odstavek 159. člena).
Ker imajo delavci različno razporeditev delovnih dni v tednu, zakon določa, da je od tega odvisno tudi minimalno število dni letnega dopusta. Minimalno trajanje štirih tednov se preračuna po številu delovnih dni v delovnem tednu, ki po razporedu delovnega časa velja za posameznega delavca. To pomeni, da ima delavec, ki ima petdnevni delovni teden, pravico do minimalnega dopusta 20 dni, delavec, ki ima razporejeno delo na štiri delovne dni na teden 16 dni, delavec, ki ima šestdnevni delovni teden pa 24 dni minimalnega letnega dopusta.
Poleg tega ZDR-1 v tretjem in četrtem odstavku 159. člena določa primere, ko delavcu že na podlagi zakona pripadajo dodatni dnevi letnega dopusta glede na njegove osebne in socialne okoliščine. Te okoliščine so: status starejšega delavca, invalidnost delavca, najmanj 60-odstotna telesna okvara delavca, nega in varstvo otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu s predpisi, ki urejajo družinske prejemke in otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti. V prvih štirih primerih ima delavec pravico do najmanj treh dodatnih dni letnega dopusta, v zadnjem primeru pa najmanj do enega dodatnega dneva za vsakega otroka, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
Do daljšega letnega dopusta sta upravičena tudi nočni delavec (tretji odstavek 151. člena) in delavec, ki še ni dopolnil 18 let starosti (194. člen). V zvezi z odmero letnega dopusta ZDR-1 še določa, da je treba upoštevati tudi kriterije po veljavnih kolektivnih pogodbah, ki določajo dodatne dneve letnega dopusta oziroma določitev le teh v pogodbi o zaposlitvi (prvi odstavek 160. člena).
Upoštevaje zahteve iz Direktive 2003/88/ES ZDR-1 določa minimalni obseg letnega dopusta in določa kriterije za priznanje dodatnih dni letnega dopusta, pri čemer upošteva posebne okoliščine na strani delavca. Le-te so relevantne tudi pri določanju dodatnih dni letnega dopusta v kolektivnih pogodbah, ki dodatno upoštevajo tudi specifično naravo in potrebe posameznih delovnih mest. Ob navedenem menimo, da je veljavna ureditev v ZDR-1 ustrezna in ni potrebe po spremembi le-te.
Z vidika pristojnosti ministrstva naj nenazadnje še dodamo, da je bil ZDR-1 s strani zakonodajalca sprejet po dogovoru s socialnimi partnerji in bi morebitne spremembe in dopolnitve tega zakona zahtevale dodaten dogovor oziroma kompromis med socialnimi partnerji.