Urbana drevesa
Ob vsakem neurju poslušamo poročila, koliko dreves je v naseljih padlo na stavbe in vozila. Praviloma gre za starejša/visoka drevesa, za katere se je v preteklosti neustrezno skrbelo ali pa so zaradi vplivov urbanega okolja pričela odmirati.
Dodatni problem je, da v resnici "nihče ni odgovoren" za urbano drevje: odgovornost se pogosto podaja med komunalnimi podjetji občin in gozdarskim inšpektoratom (katerega fokus so gozdovi, sploh ekonomski).
Zato predlagam, da se v ustreznem pravnem aktu razjasni odgovornost za urejanje, strokovno skrb in odstranitev dreves v urbanih krajih, kadar drevje ogroža vozila in stavbe ali lahko pade na prometnice.
Nesprejemljivo je, da v naseljih vidimo (pogosto izven parkov) drevesa, katerih višina večkrat presega višino okoliških stavb, v izredno slabem stanju.
Osebno se podpornik ideje, da se v bivalnem okolju posadi čim več zelenja, ki znižuje temperaturo poleti in akumulira CO2. Ne odstranjevanja drevja, kot nekateri morda namigujete.
In če imajo v mestih vsaj komunalne službe, ki skrbijo za zelene površine (oziroma naj bi to počele), je na zasebnih površinah težava še mnogo večja. V resnici nihče nima pristojnosti ali podlage v občinskem predpisu, da kaj naredi. Občinski inšpektorat ni niti usposobljen za presojanje smotrnosti odstranitve določenega nevarnega drevesa; gozdarski inšpektorat se primarno ukvarja z ekonomskim gozdom; če se je tudi z lastnikom parcele, kjer raste drevo, nemogoče dogovoriti o poseku, lahko ob vsakem neurju zgolj upate, da se vam drevo ne podre na avto ali hišo. In pogled na 15+ metrov visoko drevo, ki niha v viharju, ni ravno prijeten.
Problem s pomanjkanjem parkirnih prostorov v mestih, kar nekateri radi "rešujejo" z nepravilnim parkiranjem na intervencijskih poteh ali pod drevesi tudi izven urejenega parkirišča, pa je povsem druga zgodba.
Potrebujemo čim več dreves in rastlin, sploh v mestih. Ravnotežje med betonom in zelenjem, rastlinjem, biti morala postati konstanta uzakonjena s strani zakonodaje.
V resnici obstaja predpis, koliko dreves mora biti na zemljišču. Sem ga ne tako dolgo nazaj bral, ampak ga zdajle najbrž ne bi ponovno našel. Mislim, da niti odgovorne službe ne vedo ali nočejo vedeti zanj.
Senca dreves nam zmanjšuje segrevanje tal in posledično ozračja, zato vozniki radi parkirajo pod drevesi, kar je v nasprotju s CPP, saj prazna površina še ne pomeni parkirišče. Rabimo še več dreves v urbanem okolju.
Seveda pa še kako drži tudi to, kar je napisal Znalček.
Vsakdo, ki jamra čez visoke temperature in onesnažen zrak v mestih, se bo moral začeti zavedati, da oboje lahko spremeni le drevje v mestih. Ponekod v tujini zasajajo t. i. urbane gozdove. Ne le posamična drevesa, ampak cele mini gozdove. Tak je tudi prav. Le zeleno okolje je lahko tudi kakovostno okolje.
AnžeBarle, ljudje, odtujeni od narave, se bojijo velikih dreves. Drevje doživljajo podobno kot arhitekti, malo zeleno stvarco, ki jo zapikneš v beton. Če bi bilo drevje tako nevarno, bi vsaka hoja po gozdu bila smrtno nevarno dejanje.
Drevje v mestih pa je poseben problem, a ne zaradi drevja kot takega, ampak zaradi nepremišljenih zasaditev, tako glede kraja, izbire vrste drevja, prostora za rast, ki se mu ga nameni, nato pa je problem še slabo vzdrževanje, predvsem t. i. obglavljanje dreves. S slabim vzdrževanjem pa postane drevo sčasoma bolno in šele takrat zares nevarno zaradi krhkih vej. Huda neurja so preizkus že za zdravo drevje, kaj šele za tisto v mestih.
Problem vzdrževanja pa obstaja zato, ker to področje ni zakonsko regulirano. Ni problem samo drevje na javnih površinah, ki jih je v mestih veliko manj kot zasebnih, zato je potrebno urediti skrb tudi za drevje na zasebnih površinah. Mednarodne smernice vzdrževanja drevja bi morale biti zavezujoče tudi pri nas, točno bi moralo biti določeno, kdo sploh lahko skrbi za drevje (ustrezna usposabljanja, certifikati), ter na kakšen način.
Potem je treba urediti še, katero drevje bo sploh dovoljeno prodajati. Še vedno se prodaja npr. navadna pavlovnija, ki je invazivna vrsta, ali metasekvoja, ki je primerna le za blokovska naselja. Ker pa ljudje, pa tudi občine itd. kupujejo vsevprek in brez znanja, je stanje takšno kot je.
Bravo za tale zapis. Dodam še, da bi morali tudi odstranjevati nekatere vrste (pajesen).
V resnici predlog samo spodbuja že tako opazen trend zadnjih let (predvsem v Ljubljani). Čim več posekati in uničiti, potem pa zbetonirati in asvaltirati. Nič čudnega da bo po analizah Ljubljana imela največji poletni dvig temperature v naslednjih letih. Naj se začnejo hiše umikati drevesom in ne obratno. Za vsako posekano drevo je treba posaditi vsaj 2 novi. Tudi delanju invalidov iz dreves, ki mu rečejo nekateri obrezovanje, je treba narediti konec. Odstrani se samo suhe veje.
Znalček, dvig poletnih temperatur v LJ obstoječi urbani gozdovi (Rožnik, Golovec, Rašica) in parki enostavno ne morejo absorbirati, saj imamo na drugi strani velike betonsko-asfaltne površine parkirišč (zlasti v poslovnih in nakupovalnih conah). Tam investitor pač posadi nekaj dreves, "ker tako lepše zgleda" in je ozelenitev predvidena s projektom, ampak tista drevesa po nekaj letih ponavadi odmrejo in jih samo zamenjajo z drugimi.
Nestrokovno obrezovanje s strani laikov je res hud problem, katerega deloma verjetno povzroča kar v predlogu navedena težava. Tu se z vami strinjam. Ker ni ustreznega pravnega akta, je nemogoče opraviti strokovno obrezovanje dreves s strani usposobljenega urbanega gozdarja. Posledično se obrezovanja lotevajo laiki z motorno žago (iz prve tehnične trgovine) in lestvijo, kateri nato prekomerno obrežejo drevo in pustijo le deblo ter par vej. Posledično drevo nato odmre.
Manjka neka širša strategija urbanega pogozdovanja in urejanje zelenih površin, ki določa tako primerne drevesne vrste, kot tudi načrtovanje skrbi s strani usposobljenih ljudi.
Naj vam dam realen primer: na eni od sosednjih parcel so pred cca. 25 leti posadili smreke, ki so nato zrasle do višine okoli 15 metrov oziroma višje od strehe dvonadstropne hiše. Z lastnikom se o poseku ni bilo moč dogovoriti, saj se je preselil in prodajal hišo preko nepremičninske agencije. Edini način, da smo končno dosegli posek je bil - smrekov lubadar. Poklicali smo na Zavod za gozdove in gozdar se je oglasil, da je potrdil sum na lubadarja. Imel je pač službeno pot na naše območje in se je oglasil. Sanitarni posek je nato na predlog občine opravil podjetnik, kateri ima tovornjak z dvigalom, saj postavlja tudi daljnovode. Bizarna, a žal realna situacija.