Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Kazen za prekoračitev hitrosti na avtocesti

2297 OGLEDOV 5 KOMENTARJEV

Zakon o pravilih cestnega prometa v 46. členu, odstavek 7, alineja 6, določa, da je kazen za prekoračitev hitrosti na avtocesti nad 60 km/h (navzgor neomejeno) 1200 eur in 9 kazenskih točk, kar je absurd, saj tisti, ki vozi 191km/h - torej 61km/h preveč, kar zmore vsak povprečen avto srednjega razreda, plača enako kazen (1200 eur) in prejme enako število (9) kazenskih točk, kot tisti, ki pelje, naprimer, 280 ali več km/h. Predlagam, da se nad 191km/h za vsakih 30km/h kazen podvoji in poveča za 1% vrednosti novega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek in izreče dodatne 3 kazenske točke. Primer: 191km/h do vključno 220km/h = 2400 eur + 1244 eur(1% porsche carrera GTS) in 12 kazenskih točk. Skupaj: 3644 eur in 12 kazenskih točk

25 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D dudla 8 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 9. 2020

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje uvodoma pojasnjuje, da pravni okvir za predpisovanje glob sistemsko določa 17. člen Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1; Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US), pri čemer je skladno s četrtim in petim odstavkom 17. člena ZP-1 dovoljeno globo na določenih ožjih pravnih področjih predpisati na naslednji način:

(4) Za prekrške s področja davkov, trošarin in carin ter javnega naročanja se lahko z zakonom predpiše globa v večkratniku ali v odstotku od davka, trošarine ali carine, ki bi jo bilo treba plačati, ali od vrednosti predmeta oziroma naročila, v zvezi s katerim je bil storjen prekršek. Globa, določena v skladu s tem odstavkom, ki se izreče v postopku zaradi prekrška, ne sme biti višja od najvišjega zneska, določenega z drugim, tretjim oziroma šestim odstavkom tega člena.

(5) Za prekrške s področja varstva konkurence ter s področja trga z električno energijo ali zemeljskim plinom se lahko za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, z zakonom predpiše globa v višini do deset odstotkov njihovega letnega prometa ali njihovega letnega prometa s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu. Za določitev globe v skladu s tem odstavkom se ne uporabljajo določbe drugega, tretjega in šestega odstavka tega člena.

Globe za storilce cestnoprometnih prekrškov (voznike) pa je dovoljeno predpisovati v razponu, ki ga prva alineja drugega odstavka 17. člena ZP-1 določa za posameznika (od 40 do 5.000 eurov), pri čemer se skladno s prvim odstavkom 22. člena ZP-1 pri prekrških zoper varnost cestnega prometa lahko kot stranska sankcija za prekršek predpišejo tudi kazenske točke v cestnem prometu v višini od ene do 18 točk v določenem številu, če je s prekrškom povzročena nevarnost za nastanek hude posledice oziroma z dejanjem nastane škodljiva posledica.

Kaznovalna politika na področju cestnega prometa je v rokah Ministrstva za infrastrukturo, ki je resorno pristojno za cestni promet (38. člen ZDU-1), pri čemer Ministrstvo za pravosodje ocenjuje, da so (vse) globe za prekoračitev hitrosti določene koherentno in skladno z načelom sorazmernosti (2. člen v zvezi s tretjim odstavkom 15. člena Ustave Republike Slovenije, v nadaljevanju: Ustava; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13 in 75/16). Predlagano rešitev za predpisovanje višine globe, katere element bi bil tudi 1% vrednosti novega vozila s katerim je bil storjen prekršek, pa z vidika načela enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) ocenjujemo kot neustrezno, saj je ogrožanje varnosti cestnega prometa na avtocesti pri vožnji s hitrostjo npr. 250km/h enako, če s tako hitrostjo vozi vozilo v vrednosti 50.000 eurov ali vozilo v vrednosti 250.000 eurov, globa pa bi bila v primeru dražjega vozila zato (neupravičeno) višja. Predlagana rešitev je po oceni Ministrstva za pravosodje tudi nepraktična, saj bi pristojni prekrškovni organi morali pridobiti natančne podatke o vrednosti vozila s katerim je bil storjen prekršek, saj bi bila globa za konkretni prekršek v nasprotnem primeru določena nepravilno, pri čemer po mnenju Ministrstva za pravosodje pomembno vlogo igra tudi dejstvo, da tak prekršek lahko stori relativno veliko število storilcev. Nenazadnje pa predlagano rešitev o »izračunavanju« globe po posebnih formuli ocenjujemo kot neustrezno tudi z vidika enega temeljnih načel kaznovalnega (kazenskega, prekrškovnega) prava, načela zakonitosti v kazenskem pravu – 28. člen Ustave. Storilci predmetnega prekrška vnaprej namreč ne bi mogli natančno vedeti kakšna globa jim bo v primeru storitve prekrška izrečena, kar pa je v nasprotju tudi z načelom pravne predvidljivosti oziroma načelom pravne varnosti kot dela načela pravne države (2. člen Ustave).

Glede na navedeno in že večkrat izpostavljeno negativno stališče Ministrstva za pravosodje do predpisovanja glob, npr. v % od dohodka posameznika, štejemo, da predlog predlagatelja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Komentarji