1. 9. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
Po pregledu besedila predloga ugotavljamo, da gre za materijo, ki jo ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK; Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo).
V zvezi s predlogom pojasnjujemo, da ZIntPK v V. poglavju – Nadzor nad premoženjskim stanjem že ureja nadzor nad premoženjskim stanjem funkcionarjev (ministri, poslanci, predsednik države, ustavni sodniki, župani, direktorji in člani kolektivnih poslovodnih organov javnih agencij, javnih skladov, javnih zavodov, javnih gospodarskih zavodov ter drugih oseb javnega prava ...). Enako je skladno s 62. členom Zakona o Slovenskem državnem holdingu (v nadaljevanju ZSDH-1; Uradni list RS, št. 25/14) urejen tudi nadzor nad premoženjskim stanjem članov uprave Slovenskega državnega holdinga (v nadaljevanju SDH), članov nadzornega sveta SDH, prokuristov SDH in pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto ter za člane uprav, člane organov nadzora in prokuriste gospodarskih družb, v katerih ima SDH večinski delež ali prevladujoč vpliv.
Veljavna ureditev določa, da morajo funkcionarji, poslovodne osebe v javnem sektorju, člani poslovodnih in nadzornih organov v SDH in družbah, ki jih obvladuje SDH (zavezanci) ob nastopu mandata, ob zaključku mandata in še leto dni po zaključku mandata Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju KPK) sporočiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Zavezanci morajo KPK sporočiti tudi vsako spremembo premoženjskega stanja, ki je večja od 10.000 evrov in vsako spremembo funkcije.
KPK sme v okviru svojih nadzornih pooblastil pridobiti vse potrebne podatke, na podlagi katerih lahko oceni verodostojnost podatkov, ki jih sporočijo zavezanci. V primeru, ko ugotovi razhajanje med podatki, ki jih sporoči zavezanec in podatki, ki jih pridobi sama, KPK pozove zavezanca, naj pojasni razhajanja. V primeru, ko zavezanec razhajanja zadovoljivo pojasni, KPK postopek nadzora zaključi, v nasprotnem primeru pa, glede na okoliščine, o ugotovitvah obvesti državno tožilstvo ali Finančno upravo RS. Komisija o svojem delu in ugotovitvah obvešča tudi javnost.
Dodatno pojasnjujemo, da lahko pod določenimi pogoji državno tožilstvo sproži postopek po Zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (v nadaljevanju ZOPNI; Uradni list RS, št. 91/11, 25/14 in 53/18 – odl. US), v katerem se lahko odvzame premoženje tistim, ki so ga pridobili na nezakonit način, ali je bilo tako premoženje nanje preneseno brezplačno ali za plačilo, ki ne ustreza dejanski vrednosti.
Finančna uprava RS lahko skladno z Zakonom o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2; Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19 in 66/19) odmeri davek od nenapovedanih dohodkov. S 70 odstotki se obdavči sredstva za privatno potrošnjo, vključno s premoženjem, ki znatno presegajo dohodke, ki jih je davčni zavezanec napovedal.
Dodatno v zvezi s predlogom v delu, ki se nanaša na premoženje sorodnikov zavezancev, pojasnjujemo, da je Ministrstvo za pravosodje pripravilo, Vlada RS pa potrdila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (v nadaljevanju ZIntPK-C). V predlogu ZIntPK-C je po novem predvidena možnost, da KPK, v primeru suma, da zavezanec svoje premoženje prikriva s prenašanjem na družinske člane ali da te osebe od tretjih oseb neposredno pridobivajo enote premoženja, ki na kakršen koli način izvirajo iz funkcije ali dela zavezanca, razširi nadzor tudi na premoženjsko stanje družinskih članov zavezanca. O predlogu bo Državni zbor RS predvidoma odločal jeseni 2020.
Ugotavljamo, da je predlog delno že ustrezno urejen v veljavni zakonodaji, delno pa v predvideni noveli ZIntPK-C.