19. 8. 2020
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja, pri čemer je treba kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj.
Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva, da bi kmetijska gospodarstva oziroma kmetje pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevali pravila dobre kmetijske prakse, ki se nanašajo na zmanjševanje izpustov amonijaka v zrak iz kmetijstva. V ta namen so bila izdelana priporočila, ki kmete napotujejo k prilagojenim krmnim obrokom, reji živali, skladiščenju živinskih gnojil, gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili. Glede gnojenja z živinskimi gnojili je priporočljivo uporabiti opremo za odlaganje gnojevke neposredno na tla ali v tla (vlečene cevi, vlečene sani, plitvo ali globoko vbrizgavanje gnojevke v tla), priporoča se takojšnje zadelovanje živinskih gnojil, torej tudi gnojevke, v tla z oranjem ali drugimi načini obdelave, priporoča se redčenje gnojevke z vodo in pa gnojenje ob hladnih vlažnih dneh ali ob rahlem deževju. Priporočila so dostopna na spletnem mestu Moj zrak.
Kot je predhodno pojasnjeno kmetijska gospodarstva oziroma kmetje pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevajo pravila dobre kmetijske prakse, za katere pripravo in izvajanje skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje je MKGP objavil na spletni strani.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa je na svoji spletni strani objavil povzetek dobrih kmetijskih praks pri g....
Ministrstvo za okolje in prostor meni, da je mogoče z izvajanjem dobrih kmetijskih praks hkrati doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, ki živijo poleg kmetijskih površin ter ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.
Gnoj kot gnoj ne smrdi, smrdi gnojnica in z njo polivajo travnike in ne njive, ker z gnojnico ne smeš polivati njive!
Odgovor na odgovor vlade:
To kar vi imenujete pravila "dobre" kmetijske prakse, so dejansko slaba pravila in slaba ter okolju škodljiva zastarela in preživeta praksa.
Gnojevka ne spada v tla!
Naj se preneha polivanjem njiv, in uporablja druge, boljše prakse, ki so okolju, ljudem in živalim prijaznejše. Permakultura, biodinamično kmetijstvo, itn. Zgledov je dovolj.
Je le volja državnih organov, posledično predpisov in zakonodaje, ter posledično kmetov, ki bodo začeli kmetovati okolju bolj prijazno. To je stvar časa, ne le stvar izbire, saj se bo to zgodilo. Vprašanje pa je, ali bo Slovenija spet med zadnjimi v EU, oziroma šele takrat, ko bo tako velela EU zakonodaja.
Če govorimo o zmanjšanju podnebnih sprememb resno, potem je dejstvo, da se bo uporaba gnojnice za polivanje zemlje morala končati!
Lp
Resno?
Problem so ljudje, ker je vsega dovolj in se selijo iz mest v vasi in jih vse moti. Drugače pa kdor kupi hišo na vasi mora sprejeti tudi to ne samo mir in lepote narave. Pojdite vsi nazaj v mesta in pustite kmete da normalno kmetujejo in pridelujejo. Ps: KMETOVANJE OBSTAJA ODKAR JE ČLOVEŠTVO IN ČE KOGA MOTI NAJ SI KUPI HIŠO NEKJE KJER NI KMETIJ IN KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ OKOLI
Jaz tudi zivim na podezelju in moram reci da gnojnica ni najvecji problem kar se tice "svezega in cistega zraka", imam pa v problem z umetnimi gnojili, skodljivimi za zdravje, katera ze leta poizkusajo prepovedati v EU, doslej se brez uspeha.... Ogrevanje z lesom je vecji problem, saj ne samo onesnazuje okolje in nase zdravje.
Naj bodo za to namenjena odlagališča stran od vasi in vodnih virov, ki jih ob soglasju potrdi krajevni urad, da se ne uničuje travniške biodiverzirete in seveda se s tem reši tudi smrad.
Gnojnica za travnik ni rešitev, je uničevalec vsega po vrsti, da raste samo še par rastlin. Nato to živina je, ki ima sedaj močno znižano kvaliteto krme.
Z občutkom je treba delati, s pametjo in srcem do okolja. Okolje živi nas, in mi smo odgovorni, da imamo en odnos z njim, ki ni ignoranca.
Problem je industrijska živinoreja, kjer so ogromne količine smrdljive gnojnice. Živinoreja bi morala biti samo kot včasih ko so se živali pasle po gmajnah in tam kjer si ni dalo obdelovat. Sedaj pa kamor pogledaš njive koruze in raznih žit za živali. To je popolna bedarija ker za 1kg mesa žival poje okrog 100 kg hrane, ogromno žit in naredi cel kup gnojevke. Hrana za govedo je trava- seno in na njivah se naj prideluje hrana direktno za ljudi. Potrebno bi bilo omejitve oziroma prepovedi industrijske živinoreje, tako meso in mleko sploh ni zdravo. Tisti ki imajo živino v hlevu bi morali imeti globoki nastilj katerega potem kompostiraš dobiš odličen kompost in pa pašnja živali, v obeh primerih ni gnojnice.
In kam bi naj šel kmet po tvoje z gnojnico?Mogoče na tržnico,ali še bolje jo doma kuha?Na kmetijah je vedno in bo smrdelo,saj če poznaš stari rek,kje poleti smrdi,pozimi diši...Pri majhnih kmetih ni toliko gnojnice kot pa pri velikih.Pravzaprav je pa ta ista država zahtevala urejeno gnojnico.Ja in sedaj pa naj bi prepovedali z gnojnico gnojiti njive in travnike kaj,da bo potem nekdo užival sveži zrak...Zapri okna ko se gnoji,saj se potem to razgubi ta vonj čez nekaj časa
Lahko pride pred tvojo hišo oziroma blok kjer pač živiš in veselo zaliva z gnojnico , ker pač ti nimaš nič proti, vidiš pa bi bil problem takoj rešen, jaz bi bila vesela , kmet tudi ti pa najbolj!
Se strinjam s predlogom. Da ne bo pomote, vse življenje živim na vasi. Včasih so kmetje imeli gnojišča, kjer se je gnoj (živalski iztrebki in nastilo) skompostirali. Tak uležan gnoj ni imel tako izrazitega vonja. Bil je tudi v trdni obliki, tako so se hranilne snovi počasi izpirale v zemljo. Da ne govorimo o številu živali v hlevih. Sedaj imamo v bližnji okolici tri kmetije, ki se profesionalno ukvarjajo z govedorejo. Imajo po 50-60 glav živine, hleve na izpiranje in potem se ta gnojnica usmraja do prve prilike, ko lahko gnojijo. Rezultat je kontaminacija ozračja z izrazitim, skoraj pekočim smradom. Če imamo srečo, da dež to kmalu spere v zemljo še nekako gre, sicer ta smrad traja več dni. Poleg tega na travnikih, ki so gnojeni ni nobenega življenja. Ni nobenih krtin, mačke se jih izogibajo, ker ni miši. Raste pa samo široko listna trava, nobenih travniških cvetlic. Zakonodaja bi morala slediti zakonom o ravnanju s hišnimi odplakami. Včasih smo greznice ravno tako praznili z odlaganjem na polja. Danes je to prepovedano. Imeti moraš priklop na javno kanalizacijo, neprepustno greznico in jo prazniti z oddajo komunalnim podjetjem, ki vsebino odpeljejo v čistilno napravo, ali moraš imeti individualno čistilno napravo. Mislim, da bi vsako kmetijsko gospodarstvo moralo imeti čistilno napravo, ki bi odplake iz hlevov prečistila.
predlagam.vladi.si/predlog/9123
Kaj pa si liš na deželo, na vas? Po vaseh so že od davna imeli živali in je pač smrdelo.
Poznam primerke, ki so podobni predlgateljici. Stari starši so imeli kmetijo in živino. Starši so imeli kmetijo in živijo. Otroci so živeli med živalmi in je bilo vse ok.
Sedaj pa jim naenkrat vse smrdi in ne bi smelo več biti živali na vasi. Njihovi dedki in babice in kakšen starš bi se v grobu obračali, če bi vedeli, kaj počnejo njihovi potomci !!!!
Potem je bolje, da gre gnojnica v lokalni potok, kot pa na njivo.
Kot je nekoč en prijatelj rekel. Ko je še v hlevu marsikomu smrdi! Ko je pa na krožniku pa ne smrdi več !
Pretiravanje pri izkoriščanju živali je jjihovo preveliko število. Posledično tudi enormne količine gnojnice, ki onesnažujejo okolje. Zastrupljajo zemljo in podtalnico in tudi ozračje. Naj imajo par krav, ovac ne pa po nekaj tisoč. Take bi bilo potrebno kaznovati.
Sej lahko tebi pred hišo zalivajo mene nebi čist nič motilo, kot kaže tebe tudi ne, bi bili vsi veseli in problem rešen!!
Če se je nekaj počeli več sto let, se ne pomeni, da je isto početi smiselno tudi danes. Še posebej ne, ker je gnojnice mnogo več, kot pa včasih, saj je več tudi govedi. Ta predstavlja celo 60 odstotkov vseh sesalcev na planetu, tudi zato se vse več ljudi prehranjuje brezmesno in vegansko, saj imata mnogo manjši negativen vpliv na okolje.
Malo si preberite o negativnih posledicah gnojnice na prst, vodo in podtalnico, ter navsezadnje na kvaliteto hrane.
Ni mi jasno zakaj vlade polivanja gnojnice še niso prepovedale, saj je to še eden izmed mnogih predlogov vladi z isto vsebino.
Ne gre samo za zrak, gnojnica izčrpava tudi zemljo in uničuje biodiverziteto, kot je omenil že urmel. Na travnikih, kjer se pogosto poliva gnojnico, raste le nekaj vrst rastlin, premalo, da bi tak travnik bil primerno okolje za živali. Da ne pišem o tem, kako je v kraškem okolju, kjer gnojnica onesnažuje podtalnico, vode, kraške jame.
Žalostno, da ljudje mislijo, da to polivanje mora biti, očitno sta jim intenzivno kmetijstvo in želja po šniclu res preveč oprala glave. Posledice pa bomo trpeli vsi.
Tako dobrega predloga pa že dolgo ne !!! Tudi sama živim od rojstva na podeželju, pa moram reči, da ko pridem v Ljubljano, imam občutek, da mi je lažje za dihat, kot pri nas na podeželju ... non stop smrdi po gnojevki. Kmetje se niti ne držijo tega, da bi gnojili tik pred dežjem. Obup !!!
Ko pa kmetom kaj omeniš, pa rečejo: a meso ti pa potem ne smrdi. Ja, meni osebno tudi meso smrdi. Dišijo začimbe na mesu in ne meso! Ampak prepričaj prepričanega.
In ja, ne pametujte tisti, kako je zdravo jesti hrano s podeželja, ki je pognojeno z iztrebki krave ... da ne omenim, kolikokrat špricano, potem pa prodajajo pod ekološko hrano. Se bo morala miselnost mnogih še precej spremeniti, da bomo lahko uživali hrano, ki bo res eko in bio, tako kot je treba.
Sistem kroženja življenja je starejši kot vaša naselitev v takšnem okolju, oziroma vaši življenjski spremembi zaradi česar je okolje moteče za vas. Svojo pravico do svežega zraka lahko uveljavljate tudi na drugačen način kot predlagate. Zoprno je že, ko se ta smrad širi tudi izven naselij in ga zaznavajo udeleženci v prometu. Načrtno se izogibam področju, kjer sem zavohal človeške odpadke iz stranišč, ki jih nekdo vsako pomlad raztrese po površini, kar je sicer prepovedano, a tega ne vedo storilci.
Spet nekdo, ki si je postavil hišo na kmetih, potem bi pa od staroselcev zahteval, da se prilagodijo njemu. Če vam zrak na deželi ni všeč, se preselite v mesto, po možnosti čim bližje kakšnemu zelo prometnemu križišču, da se boste lahko v miru nadihali žveplovih dušičnih in drugih spojin.
Nisem vedel da imamo vsi staroselci radi vonj po temu.
Še bolj radi imamo uničeno podtalnico.
Še bolj pa imamo radi umazane travnike, kjer včasih naberemo regrat.
Tega tudi jaz ne vem, zato tega tudi nisem napisal. Gnojevko strešajo staroselci in od njih zahtevajo prišleki (pa mogoče tudi kakšen staroselec, ki se je "pogospodil"), da s tem prenehajo, kot sem napisal. To, da imajo vsi staroselci radi vonj po gnojevki ste zapisali vi. Seveda je za prišleke moteč tudi smrad iz hlevov. Mogoče bi morali potem zapisati še to, kam naj naj potem kmetje z gnojem in gnojevko. Mogoče bi jim kar prepovedali gojiti živino, meso in mlečne izdelke pa uvažamo, ali pa kar z zakonom zapovejmo veganstvo.
Ob pravilnem polivanju, kot je določeno s predpisi, podtalnica ni ogrožena, razno "strokovnjak"i pa zahtevajo ravno polivanje pred dežjem, kar pa lahko povzroči spiranje v podtalnico, Za podtalnico so sicer veliko bolj nevarna umetna gnojila, insekticidi in herbicidi, ki ne smrdijo, ampak samo ubijajo.
Glede regrata me pa zanima, koliko za nabran regrat plačate lastniku travnika, da se lahko pritožujete. Če je odgovor nič, potem vedite, da gre za krajo. Mogoče se vam vaš žakelj regrata zdi nepomemben, ampak če na enem travniku vsak dan 10 ljudi nabira regrat, krme za krave ostane bolj malo.
Vsem smrdi in je zelo škodljivo za zemljo, vode, ozračje. Samo zaostalim ni jasno, da je treba s časom naprej in živinoreja je davno preživeta.
Ajaa, po drugi strani pa bi rada jedla zdravo in neoporečno bio in še pa još hrano. Daj ne pametuj, Če ti kaj ni prav se preseli v mesto.
Kaj ima bio in neoporečna hrana s praznjenjem greznic na travnike? Na ta način ne samo smradijo, ampak tudi siromašijo biotsko raznovrstnost.Na takih travnikih vidiš regrat, ozkolistni trpotec in trave. Da o habitatu kosca niti ne govorim.
Tem, ki onesnažujejo okolje in izkoriščajo živali, to ne bo nikoli jasno. Nimajo pojma ne kaj je Bio, ne kaj je zdravo. Zelo nizek IQ
Bio hrana ne dovoljuje uporabo gnojil, pesticidov. Kmeti, ki uporabljajo gnojila zgubijo naziv BIO, ki je strogo kontrolirana zadevscina.
Kar nekaj govorite na pamet. Pri BIO hrani so prepovedana umetna gnojila, vnos dodatnega dušika pa se opravi z živinskimi gnojili in sejanjem metuljnic. Pri biodinamični predelavi je še dodaten pogoj, da vsaj polovica gnojil izvira iz lastne kmetije.
Gnojenje z gnojnico zagotovo ni zdravo. Še manj BIO. Je zelo strupeno in škodljivo. Nihče ne bi smel tega proizvajati, ne jesti. Živali niso hrana.
Rada bi tebe vidla kako veselo žreš zelenjavo , ki jo polivajo z gnojnico
Problem, zelenjadarji svoje zelenjave ne gojijo tako, da bi jo polivali z gnojnico. Ta se poliva po travnikih, ki so zaradi tega biotsko zelo osiromašeni, gnoj pa onesnaži še zemljo in vodo. Nekoč je kmet gojil manjše število živali, gnoj pa odlagal na kompost, v gnojno jamo, in je smrdelo veliko manj kot danes. Malo razmišljanja in odnosa do okolja res ne škoduje nikomur, tudi tebi ne.
Mene je na vasi vedno bilj motilo požiganje na vrtovih kot polivanje gnojnice. Ker gnojnica se je vedno polivala tik pred dežjem tako se je tudi smrad zmanjšal. Krjenje pa je bilo stalno in to običajno so ti ostanki na vrtu le tleli tako da se je kadilo po celem naslju.
Glede polivanje z gnojnico pa če ne upoštevajo odloka jih še edno lahko prijavite pristojnim službam.
Ni potrebe, da se prepove gnojenje z gnojnico, potrebno pa je omejiti število polivanj po posamezni parceli z vodenjem evidenc ter urediti polivanje zgolj in samo s cevnim sistemom in ne s špricanjem kot je običaj sedaj. Smrajenje okolice je bistveno zmanjšano pri cevnem sistemu polivanja.
Problem je, ker restrikcije obstajajo, a se jih mnogi kmetje in živinorejci ne držijo.