19. 8. 2020
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Namen gnojenja je tlom vrniti tista rastlinska hranila, ki smo jih jeseni s pridelki odnesli s kmetijskih zemljišč ter v tleh zagotoviti zadostno zalogo hranil za rast kmetijskih rastlin v tekoči rastni sezoni. Z gnojenjem torej rastlinam zagotavljamo hranila za rast, kar je predpogoj za doseganje želenih in kakovostnih pridelkov. Strokovno utemeljena uporaba gnojil je pomembna tudi za varovanje okolja, pri čemer je treba kmetijska zemljišča gnojiti takrat, ko rastline gnojila potrebujejo za svojo rast in razvoj.
Ministrstvo za okolje in prostor si prizadeva, da bi kmetijska gospodarstva oziroma kmetje pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevali pravila dobre kmetijske prakse, ki se nanašajo na zmanjševanje izpustov amonijaka v zrak iz kmetijstva. V ta namen so bila izdelana priporočila, ki kmete napotujejo k prilagojenim krmnim obrokom, reji živali, skladiščenju živinskih gnojil, gnojenju z živinskimi in mineralnimi gnojili. Glede gnojenja z živinskimi gnojili je priporočljivo uporabiti opremo za odlaganje gnojevke neposredno na tla ali v tla (vlečene cevi, vlečene sani, plitvo ali globoko vbrizgavanje gnojevke v tla), priporoča se takojšnje zadelovanje živinskih gnojil, torej tudi gnojevke, v tla z oranjem ali drugimi načini obdelave, priporoča se redčenje gnojevke z vodo in pa gnojenje ob hladnih vlažnih dneh ali ob rahlem deževju. Priporočila so dostopna na spletnem mestu Moj zrak.
Kot je predhodno pojasnjeno kmetijska gospodarstva oziroma kmetje pri opravljanju svoje dejavnosti upoštevajo pravila dobre kmetijske prakse, za katere pripravo in izvajanje skrbi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Smernice za strokovno utemeljeno gnojenje je MKGP objavil na spletni strani.
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo pa je na svoji spletni strani objavil povzetek dobrih kmetijskih praks pri gnojenju.
Ministrstvo za okolje in prostor meni, da je mogoče z izvajanjem dobrih kmetijskih praks hkrati doseči cilj, da je gnojenje nemoteče za prebivalce, ki živijo poleg kmetijskih površin ter ob tem zagotoviti, da rastline dobijo hranila za svojo rast.