Agencije za zaposlovanje

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Analiza obstoječega stanja

Pri institutu zagotavljanja dela delavcev delodajalcu oziroma uporabniku gre za tristransko pogodbeno razmerje, v katerem imajo vse tri stranke z zakonom določene pravice in obveznosti: napoteni delavec, delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku (v nadaljnjem besedilu: delodajalec za zagotavljanje dela) - t. i. agencija kot delavčev pogodbeni delodajalec in uporabnik kot vsakokratni »dejanski delodajalec«, pri katerem napoteni delavec opravlja delo na podlagi napotitve. Tako delo se opravlja na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ki jo skleneta napoteni delavec in delodajalec za zagotavljanje dela kot delodajalec, z vsemi obveznostmi, ki sicer izhajajo iz sklenjenega delovnega razmerja, upoštevajoč posebnosti, ki jih zakon predpisuje za to vrsto pogodbe. S pogodbo o zaposlitvi se delodajalec za zagotavljanje dela in napoteni delavec dogovorita, da bo napoteni delavec začasno opravljal delo pri uporabnikih, na kraju in v času, ki sta določena z vsakokratno napotitvijo delavca na delo k uporabniku.

Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je regulirana dejavnost in je urejena v Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19 in 11/20 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZUTD (163-174. člen)). Za opravljanje te dejavnosti mora delodajalec izpolnjevati predpisane pogoje, pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) pridobiti dovoljenje in biti vpisan v register oziroma evidenco. Posebnosti pogodbe o zaposlitvi za opravljanje dela v okviru te dejavnosti so urejene Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1, 59.-63. člen) v skladu z načelom enake obravnave t.i. agencijskih delavcev s tistimi, ki so zaposleni pri uporabniku.

Začasnost je bistveni opredelilni element te dejavnosti. (izhajajoč iz Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela in prenesene ureditve).

Uporabnik lahko napotene delavce kot agencijske delavce sprejme le od delodajalcev, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Ministrstvo delodajalcu, ki je na ministrstvo posredoval vlogo na predpisanem obrazcu in izpolnjuje predpisane pogoje, podeli dovoljenje za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku na podlagi katerega ga vpiše v register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku ali v evidenco tujih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku.

Delodajalec lahko začne opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev (pogoji), če:

• mu v obdobju zadnjih dveh let ni bila pravnomočno izrečena globa zaradi kršitve predpisov, ki urejajo delovna razmerja, zaposlovanje in delo tujcev, varnost in zdravje pri delu, zaposlovanje na črno ter trg dela;
• v obdobju zadnjih dveh let ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti iz naslova plačila za delo;
• v obdobju zadnjih dveh letih ni bil objavljen na seznamu davčnih zavezancev z zapadlimi neplačanimi davčnimi obveznostmi in na seznamu nepredlagateljev obračunov, ki ga objavlja Finančna uprava Republike Slovenije, in na dan vložitve vloge nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti;
• izpolnjuje kadrovske, organizacijske, prostorske in druge pogoje, ki jih podrobneje predpiše minister, pristojen za delo;
• ima kot svojo glavno dejavnost registrirano dejavnost posredovanja začasne delovne sile;
• predloži bančno garancijo najmanj v višini 30.000 eurov.

Zaradi zagotavljanja višje kvalitete opravljanja dejavnosti so določeni kadrovski in prostorski pogoji.

Kadar gre za zakonito zagotavljanje dela delavcev uporabniku v skladu z določbami ZUTD, so napoteni – agencijski delavci v času dela pri delodajalcu glede pravic in obveznosti izenačeni z delavci, ki so zaposleni neposredno pri uporabniku.

Uporabnik, h kateremu je bil napoteni delavec začasno napoten na delo s strani delodajalca za zagotavljanje dela, mora v času opravljanja dela tudi v razmerju do napotenega delavca upoštevati določbe Zakona o delovnih razmerjih, kolektivnih pogodb, ki zavezujejo uporabnika oziroma splošnih aktov uporabnika, enako kot to velja za pri njem zaposlene delavce (63. člen ZDR-1). Zakon izrecno določa, da te pravice vključujejo tudi uporabo ugodnosti, ki jih uporabnik zagotavlja svojim delavcem v zvezi z zaposlitvijo (npr. menza, parkirišče ipd.).Če uporabnik krši navedene obveznosti, ima napoten delavec pravico odkloniti opravljanje dela brez negativnih posledic zanj. Prav tako je v ZDR-1 izrecno določeno, da je dolžan delodajalec za zagotavljanje dela delavcu zagotavljati izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje v skladu s 170. členom ZDR-1 (62. člen ZDR-1). Če uporabnik krši navedene obveznosti, ima napoteni delavec pravico odkloniti opravljanje dela brez negativnih posledic zanj.

Uporabnik je odgovoren tudi za spoštovanje določb zakona, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov uporabnika o varovanju zdravja pri delu ter o delovnem času, odmorih in počitkih. V primeru kršitev lahko napoteni delavec njihovo odpravo zahteva tudi neposredno od uporabnika. Omenjeno je že bilo, da je uporabnik tudi subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov delavca iz obdobja napotitve. Pred napotitvijo mora biti napoteni delavec tudi pisno seznanjen o pogojih dela pri uporabniku in pravicah in obveznostih pri uporabniku. Podrobnejšo ureditev pravic in obveznosti delavca in uporabnika ter medsebojnih pravic in obveznosti uporabnika in delodajalca za zagotavljanje dela določita v skladu z zakonom v pisnem dogovoru, ki ga skleneta pred začetkom dela delavca pri uporabniku, delodajalec za zagotavljanje dela in uporabnik.

Nadalje je uporabnik je dolžan napotenemu delavcu omogočiti seznanitev s prostimi delovnimi mesti oziroma vrstami dela pri uporabniku in napotenemu delavcu zagotoviti enake možnosti za zaposlitev za nedoločen čas pri uporabniku, kot je to omogočeno že zaposlenim delavcem pri uporabniku.

V nekaterih primerih zagotavljanje dela delavcev drugemu uporabniku po zakonu ni dovoljeno iz razlogov na strani posameznega uporabnika:

• če bi šlo za nadomeščanje pri uporabniku zaposlenih delavcev, ki stavkajo,
• če je uporabnik v zadnjih 12 mesecih odpovedal pogodbe o zaposlitvi večjemu številu delavcev,
• če gre za delo, pri katerem iz ocene tveganja uporabnika izhaja, da so delavci, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih, izpostavljeni večjim nevarnostim in tveganjem, zaradi katerih se določajo ukrepi zmanjševanja oziroma omejevanja časovne izpostavljenosti
• v drugih primerih po veljavnih kolektivnih pogodbah dejavnostih, če tako narekujejo zahteve varnosti in zdravja pri delu oz. če se zagotavlja večje varstvo delavcev,
• če je presežena dovoljena kvota napotenih delavcev pri posameznem uporabniku.

V zgoraj naštetih primerih delodajalec za zagotavljanje dela ne sme napotiti delavcev k uporabniku, uporabnik pa ne sme sprejeti napotenih delavcev. Obveznost upoštevanja prepovedi in globe za kršitve so določene tako za delodajalca za zagotavljanje dela, ki nezakonito posreduje delavce kot tudi za uporabnika, ki nezakonito sprejme napotene delavce, kot to določajo kazenske določbe zakona.

Število napotenih delavcev ne sme presegati 25 odstotkov števila zaposlenih delavcev pri uporabniku, če kolektivna pogodba dejavnosti ne določa drugače. V kvoto se ne vštevajo napoteni delavci, ki imajo z delodajalcem za zagotavljanje dela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas. Kvote ne veljajo za tiste uporabnike, ki so manjši delodajalci.

V delovnem razmerju nosi tveganje poslovanja kot tudi dobiček od njega delodajalec, tako je tudi tveganje napotitve k uporabniku na strani delodajalca za zagotavljanje dele. Zato zakon izrecno določa, da predčasno prenehanje napotitve pri uporabniku ne sme biti razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas med delodajalcem za zagotavljanje dela in napotenim delavcem. V takem primeru mora do izteka pogodbe za določen čas delodajalec za zagotavljanje dela plačevati napotenemu delavcu nadomestilo plače kot je določeno za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga po 138. členu zakona (80% delavčeve plače, glej poglavje o plačah in nadomestilih plače).

Če je med delodajalcem za zagotavljanje dela in delavcem sklenjena pogodba za nedoločen čas, pa je nekoliko drugače, in sicer se v pogodbi o zaposlitvi lahko dogovori tudi višina nadomestila plače za čas predčasnega prenehanja dela pri uporabniku oziroma za čas, ko delodajalec za zagotavljanje dela delavcu ne zagotavlja dela pri uporabnikih, pri čemer dogovorjena višina ne more biti nižja od 70% minimalne plače kot to določa že zakon. Predčasno prenehanje napotitve pri posameznem uporabniku pa prav tako ni samostojen razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, poslovni razlog mora biti podan na strani delodajalca za zagotavljanje dela. Utemeljitev poslovnega razloga se navezuje na nezmožnost zagotavljanja napotitev k uporabnikom za dela, za katera sta se stranki dogovorili v pogodbi o zaposlitvi, in ne samo k enemu uporabniku.

Zakon določa, da se napoteni delavec in delodajalec za zagotavljanje dela s pogodbo o zaposlitvi dogovorita, da bodo višina plače in nadomestila odvisni od dejanskega opravljanja dela pri uporabnikih, upoštevaje kolektivne pogodbe in splošne akte, ki zavezujejo posameznega uporabnika. Plača gre torej delavcu v višini, kot velja pri vsakokratnem uporabniku. ZDR-1 določa, da je uporabnik napotenemu delavcu subsidiarno odgovoren za izplačilo plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja za obdobje, ko je napoteni delavec pri njem opravljal delo.

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost

Eno izmed temeljnih načel našega gospodarstva je načelo svobodne gospodarske pobude, ki se odraža tudi v pravici do prostega odločanja poslovnih subjektov za opravljanje določene gospodarske dejavnosti, seveda ob upoštevanju veljavne zakonodaje. Država zaradi zagotavljanja ustreznega pravnega položaja delavcev s sprejeto zakonodajo ureja razmerja, pravice ter obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja navedene dejavnosti.

Z opravljanjem navedene dejavnosti se vzpostavlja fleksibilnost trga dela, uporabnikom se omogoča ohranjanje konkurence na globalnem trgu, delavci imajo zagotovljene pravice iz delovnega razmerja, prav tako pridobivajo delovne izkušnje in spoznavajo morebitne bodoče delodajalce.

Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da predlog ni primeren saj se z regulacijo navedene dejavnosti zagotavlja varstvo napotenih delavcev zaposlenih pri delodajalcih za zagotavljanje in izboljšanje kakovosti dela prek delodajalcev za zagotavljanje dela z zagotavljanjem uporabe načela enakega obravnavanja napotenih delavcev.