6. 8. 2020
Odziv Ministrstva za finance
V zvezi z navedenim predlogom uvodoma pojasnjujemo, da se pri dedovanju nepremičnine lastništvo nepremičnine prenese iz zapustnika na dediča(e), kar pomeni, da je bila nepremičnina v širšem pomenu besede odsvojena drugi osebi.
Na splošno se dobiček iz kapitala, ki je dosežen z odsvojitvijo kapitala (kamor se uvršajo tudi nepremičnine), obdavčuje z dohodnino. Je pa zakonodajalec za določene življenjske situacije določil izjeme, med katere se uvrščajo tudi prenosi kapitala z zapustnika na dediče. Skladno s 1. točko 95. člena ZDoh-2 se tako za odsvojitev kapitala po poglavju III.6.3. ZDoh-2 ne šteje prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe. To pomeni, da dediči ne plačajo dohodnine od dobička iz kapitala, ki bi ga zapustnik dosegel na dan prenosa lastništva nepremičnine na dediče.
Potrebno je tudi izpostaviti, da je zavezanec za dohodnino po ZDoh-2 posamezna fizična oseba. Tako se za vsako fizično osebo v vsakem posamičnem primeru ugotavlja davčna osnova, od katere se odmeri dohodnina. Pri odsvojitvi nepremičnine se davčna osnova ugotavlja skladno s prvim odstavkom 97. člena ZDoh-2 ter je enaka razliki med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi. Kadar je razlika med vrednostjo kapitala ob odsvojitvi in vrednostjo kapitala ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo kapitala, ki se priznajo pod pogoji in v višini, določeni v omenjeni določbi ZDoh-2. V vrednost kapitala ob pridobitvi se skladno s prvim odstavkom 98. člena ZDoh-2 všteva nabavna vrednost kapitala in stroški, ki so določeni v tem členu.
Pri določanju nabavne vrednosti kapitala v času pridobitve pa se v primerih, ko je kapital pridobljen na način iz 1. točke 95. člena ZDoh-2 (torej s prenosom kapitala preminule osebe na dediča, volilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe) za nabavno vrednost kapitala šteje vrednost, od katere je bil odmerjen davek na dediščine in darila, če davek ni bil odmerjen, pa primerljiva tržna cena kapitala v času pridobitve, ki jo zavezanec dokazuje z ustreznimi dokazili.
Upoštevaje zgoraj navedeno so dediči tudi glede določanja časa pridobitve kapitala v nadaljnjih odsvojitvah kapitala postavljeni v primerljiv položaj z ostalimi pridobitelji kapitala. To pomeni, da se skladno s prvim odstavkom 101. člena ZDoh-2 za čas pridobitve kapitala šteje datum sklenitve pogodbe ali drugega pravnega posla oziroma datum pravnomočnosti sodne odločbe ali dokončnosti odločbe upravnega organa, na podlagi katerih je fizična oseba pridobila kapital (tj. v primeru dedovanja pravnomočni sklep o dedovanju - Brošura Finančne uprave RS o obdavčitvi nepremičnin). Pravni položaj dedičev je tako z vidika časa pridobitve kapitala neodvisen od zapustnika in njegove dobe imetništva kapitala, ki je predmet dedovanja.
Zakonodajalec je z navedeno ureditvijo torej že upošteval specifičnost dednopravnih razmerij in naštete situacije ugodneje davčno uredil. Tako se od dobička iz kapitala, doseženega do prenosa lastništva nepremičnine z zapustnika na dediča, ne plača dohodnine. Prav tako pa skladno z načelom enake davčne obravnave ni utemeljenega razloga, da bi se dobički iz kapitala, ki jih doseže dedič z odsvojitvijo podedovane nepremičnine, obravnavali drugače kot dobički iz kapitala, ki so doseženi z odsvojitvijo nepremičnine, ki je bila pridobljena na kakšni drugi pravni podlagi (npr. nakup).
Dodajamo še, da so po Zakonu o davku na dediščine in darila (Uradni list RS, št. 117/06 in 36/16 – odl. US; v nadaljevanju: ZDDD) dediščine, med katere spadajo tudi nepremičnine, ki jih prejme dedič ali dedinja prvega dednega reda, skladno z 9. členom ZDDD oproščene plačila davka po tem zakonu. Med zavezance po navedenem členu se štejejo tudi zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Zakonodajalec je tudi v tem primeru upošteval specifičnost razmerij med zapustnikom in določenimi dediči ter določil davčno ugodnost pri prenosu premoženja (nepremičnin) v okviru dedovanja.
Na koncu še pojasnjujemo, da v skladu z Zakonom o davku na promet nepremičnin (Uradni list RS, št. 117/06 in 25/16 – odl. US), ki ureja obdavčenje prometa nepremičnin, je predmet obdavčitve vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Tako tudi prodaja podedovane nepremičnine predstavlja promet nepremičnin po tem zakonu, davčni zavezanec – prodajalec nepremičnine pa mora od prodajne cene nepremičnine plačati 2% davek na promet nepremičnin.