Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Pobuda za vnovično uporabo odpadne plastične embalaže pri gradnji cest

594 OGLEDOV 4 KOMENTARJI

Težave, kam z odpadno plastično embalažo, so vse večje. Za njeno odstranitev porabimo vse več denarja, kupi na odlagališčih pa se večajo in višajo. Sežiganje ali sosežiganje ima vsaj dve slabi strani. Sežiganje plastike onesnažuje zrak in ta postopek pomeni konec krožnega gospodarstva, vodilnega gesla okoljevarstvenikov, in je v nasprotju z državnimi in družbenimi okoljskimi usmeritvami.

Možna, izvedljiva in preizkušena pa je še ena pot. Odpadno embalažno plastiko lahko uporabimo pri gradnji cest. Odpad sestavlja v glavnem polietilen nizke in visoke gostote (PELD in PEHD).

Danes delajo najboljši asfalt z uporabo bitumenskih veziv, modificiranih s polimeri. Ti bitumni se označujejo s PmB. Polimeri v bitumenski mešanici izboljšajo mehanske in fizikalne lastnosti asfaltov in podaljšajo življenjsko dobo cestišč.

Polimeri so tudi plastične vrečke, folije, ovojni in drugi materiali z deponij in različnih odlagališč. S skupnim imenom jih označujemo kot neuporabna plastična embalaža.

Po razvrščanju, pranju, sušenju in drobljenju postane ta prej neuporabni material primeren za mešanje z bitumnom oziroma asfaltom.

Plastika je zelo uporaben, praktičen, inovativen in cenen gradnik mnogih izdelkov. Nenehne težnje po zmanjšanju porabe plastike kot embalaže ali celo njene prepovedi niso prinesle spodbudnih rezultatov. Zamenjava s papirno embalažo pa zaradi uporabe velikih količin lesne mase ni smiselna. Poleg tega papir še zdaleč ne dosega uporabnih lastnosti polietilenov.

Pandemija pa je razkrila zanimiv paradoks. Plastični embalaži gre velika zahvala, saj je nenadomestljiva pri preprečevanju prenosa virusov in bakterij. Zagotavlja sterilnost predmetov od živil do medicinskih pripomočkov.

Očitno je edina prava pot organizirano recikliranje odpadne plastične embalaže in vnovična uporaba v krožnem gospodarstvu.

Težava je seveda univerzalna, saj letno od 500 milijard plastičnih vrečk večina konča v oceanih. To je več kot osem milijonov ton ali približno trije odstotki proizvedene plastike.

Primeri dobrih praks uporabe odpadne plastike pri gradnji cest:

Indija: Uporaba plastike na prebivalca se vsakih pet let podvoji. Dnevno nastaja po 15 tisoč ton odpadne embalaže. Vlada je podprla projekt izdelave tehnologije in uporabe odpadne plastike pri gradnji cest. Tako so zgradili pet tisoč kilometrov cest, pri katerih asfalt vsebuje odpadno plastiko. Na kilogram kamna dodajajo 50 gramov bitumna, ki vsebuje od deset do 30 odstotkov odpadne plastike.

Za vsak kilometer ceste porabijo okrog milijon plastičnih vrečk in tako prihranijo tono asfalta oziroma v denarju osem odstotkov.

Navajajo številne prednosti uporabe odpadne plastike pri gradnji cest, kot so enostaven postopek, niso potrebni novi stroji, povečana trdnost in prožnost cestišča in v veliki meri zmanjšana obraba cest.

Ceste so obstojnejše v ekstremnih vremenskih razmerah, kot so poplave in vročina, in stroškovno učinkovite. V svojem poročilu na to opozarja tudi Svetovni gospodarski forum.

Vodilno podjetje je KK Plastic Waste Management Ltd z izdelkom KK poly blend.

Vlada je z odredbo že leta 2015 gradbenim cestnim podjetjem naložila obvezno uporabo odpadne plastike pri izdelavi asfalta.

Velika Britanija: Približno od leta 2018 uporabljajo reciklirano plastiko za gradnjo boljših, cenejših in trajnejših cest. Inovativni startup MacRebur je že več milijonov ton odpadne plastike z odlagališč porabil za nove in močnejše ceste.

ZDA: Začetek je 250-metrski odsek ceste na kalifornijski univerzi v San Diegu.

Cesto je zgradilo podjetje MacRebur, kjer trdijo, da po letih preizkušanja po vsem svetu ta tehnologija omogoča boljše in trajnejše ceste brez neugodnih posledic za okolje. To potrjujejo MacReburjevi rezultati študije v Savdski Arabiji in Veliki Britaniji, kjer te asfalte uporabljajo na avtocestah, krožiščih in letaliških stezah.

Tehnologijo podjetja so pri gradnji cest uporabili še na Irskem, Slovaškem, v Švici, Kanadi, Novi Zelandiji, Avstraliji, Bahrajnu, Kuvajtu, Južni Afriki, Turčiji in Čilu.

Prihranki, delovna mesta, evropska sredstva

Vnovična uporaba reciklirane odpadne plastične embalaže z vgradnjo v asfaltne mešanice odpravi težave kopičenja na odlagališčih in s tem končno reši eno najbolj žgočih okoljskih težav.

Javni in/ali zasebni interes v povezavi s tehnološkim znanjem (na primer z Visoko šolo za tehnologijo polimerov in drugimi ustanovami) bi z razvojem ustreznih postopkov zbiranja, pranja, sušenja in drobljenja odpadne plastične embalaže in njenega vključevanja v asfaltne mešanice zagotovil nova delovna mesta. Država bi prihranila veliko proračunskega denarja, porabljenega za odstranjevanje nakopičene odpadne plastične embalaže, pridobila pa bi trajnejše in obstojnejše ceste.

Druga možnost pa je nakup preizkušene tuje tehnologije.

Evropska komisija oblikuje nove pogoje za črpanje denarja, v katerih ima krožno gospodarstvo posebno mesto na ključnem področju, podnebnem. Izkoristimo ta razpoložljiva okoljska sredstva.

28 glasov

2 glasova

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR I info@biotop.si 3 predlogi
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 9. 2020

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Sežiganje odpadne plastike v ustreznih sežigalnicah ni okoljsko sporno, kadar se pridobljena toplota uporablja za proizvodnjo elektrike ali ogrevanje (postopek predelave odpadkov R1), so izvedeni ustrezni ukrepi za preprečevanje emisij v zrak, in je urejeno odlaganje pri tem nastalega pepela. Sporno je lahko zgolj sežiganje v tehnološko zastarelih sežigalnicah brez izrabe energije (postopek odstranjevanja odpadkov D10) ali sosežig v neustreznih industrijskih napravah ter preveliko usmerjanje odpadne plastike v navedene postopke, pri čemer se mora upoštevati prednostni vrstni red ravnanja z odpadki in dosega ciljev recikliranja, v te procese pa usmerjati zgolj nereciklabilno plastiko.

V Sloveniji v skladu z Uredbo o odlagališčih odpadkov ni dovoljeno odlaganje plastičnih odpadkov, ker imajo previsoko kurilno vrednost, zato argument o odlagališčih, polnih plastike, ne drži. V izogib odlaganju plastičnih odpadkov je obvezna mehanska biološka obdelava mešanih komunalnih odpadkov pred samim odlaganjem oz. sežiganjem obdelanih nereciklabilnih, gorljivih preostankov komunalnih odpadkov.

Če bi se za predlagan postopek izgradnje cest kot surovina uporabljala odpadna embalaža, bi bilo najprej treba izvesti postopke sortiranja (v predlogu omenjeno kot razvrščanje) ločeno zbrane odpadne embalaže, kajti pri proizvodnji embalaže se uporabljajo različni polimeri z različnimi lastnostmi teh materialov.

V pobudi se ne predlaga vnovična uporaba plastike, ampak je opisan postopek predelave odpadne plastike (morebitno dodatno razvrščanje, pranje, sušenje, drobljenje in mešanje z bitumni). To se že omogoča. Zakonodaja ne opredeljuje dovoljenih in prepovedanih postopkov predelave odpadne plastike, ampak se vsak postopek predelave odpadkov preverja v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov. Iz zapisanega gre sklepati, da naj bi se produkt predelave teh odpadkov tržil kot proizvod, zato bi bilo treba odločati tudi o prenehanju statusa odpadkov, pred prvim dajanjem na trg pa bi moral biti produkt predelave (asfalt) registriran (REACH uredba). Predelani odpadki bi šteli za odpadke, dokler ne bi bili dani na trg (torej v času skladiščenja do prodaje) in samo, če bi bili tudi dejansko uporabljeni za namen, za katerega so bili proizvedeni.

Druga možnost je, da proizvedeni asfalt ohrani status odpadka in se ga uporablja v skladu s predpisi o odpadkih. Torej bi tudi uporaba asfalta štela za postopek predelave odpadkov.

Tretja možnost je, da se izvede postopek predelave odpadkov R12 (razvrščanje, pranje, sušenje in drobljenje) in se v okviru tega postopka odloča tudi o prenehanju statusa odpadkov (vsak primer posebej). Pred dajanjem na trg je treba tako pridobljeni polimer registrirati (REACH uredba). Predelani odpadki bi šteli za odpadke, dokler ne bi bili dani na trg (torej v času skladiščenja do prodaje) in samo, če bi bili tudi dejansko uporabljeni za namen, za katerega so bili proizvedeni (za proizvodnjo asfalta). V tem primeru proizvajalec asfalta ne bi potreboval okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo odpadkov.

Komentarji