Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Štetje prekinitve zaporne kazni

1125 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Zakaj je zapornik še dodatno kaznovan s tem, da se mu podaljša trajanje zaporne kazni. Govora je predvsem o vikend zaporu, ko dejansko s tem da te 4 krat ni izgubiš cel mesec. Pri čaknju so tudi delovci plačani ko so doma. Pošteno bi bilo, da se vsaj vikend zapornikom všteje doba ko so bili doma v prestano kazen!

26 glasov

16 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 25 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D Družinski človek 11 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


7. 9. 2020

Odziv Ministrstva za pravosodje

V zvezi z institutom t. i. vikend zapora uvodoma pojasnjujemo, da se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, lahko izvrši tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh (ob koncu tedna), ko mora biti v zavodu. Takšen način prestajanja kazni zapora se na podlagi četrtega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20) dovoli obsojencu, ki jo osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil, in ki je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zaposlen ali se izobražuje.

O prestajanju kazni zapora ob koncu tedna odloča sodišče, natančnejše pogoje izvrševanja pa določi zavod po posvetovanju z obsojencem in njegovim delodajalcem oziroma izvajalcem izobraževanja. Kasneje se lahko ti pogoji spremenijo, če se spremenijo okoliščine, na podlagi katerih so bili pogoji določeni.

Vsebina predloga se nanaša tudi na institut prekinitve prestajanja zaporne kazni, ki je na sistemski ravni urejen v 82. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 40/09, 9/11 – ZP-1G, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12, 54/15 in 11/18). Na prošnjo obsojenca, ali z njegovo privolitvijo na prošnjo njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika, lahko direktor zavoda, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki, prekine prestajanje kazni zapora, če obstajajo okoliščine, ki so v navedenem članu taksativno navedene. Odločba o prekinitvi prestajanja kazni zapora se izda za čas trajanja razloga, zakon pa v četrtem odstavku navedenega člena jasno določa, da se čas prekinitve kazni ne všteje v prestajanje kazni. Navedeno splošno pravilo glede nevštevanja časa med prekinitvijo kazni velja tako za redno prestajanje kazni zapora, kot tudi za prestajanje kazni zapora, ki se izvaja na zgoraj opisani način, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh (ob koncu tedna), ko mora biti v zavodu.

Glede na navedeno menimo, da je veljavna ureditev ustreza in predlog ni primeren za obravnavo.

Komentarji