21. 4. 2020
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Preventivne zdravstvene preglede delavcev urejajo Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/11, ZVZD-1), Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (Ur. l. RS, št. 87/02, 29/03-popr., 124/06) in Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/13 s spremembami, ZDR-1). Tako ZVZD-1 v 36. členu določa, da mora delodajalec zagotoviti delavcem zdravstvene preglede, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu. V 33. členu ZVZD-1 je v povezavi z 19. členom ZVZD-1 določeno, da mora delodajalec zagotavljati zdravje delavcev tako, da izvajanje zdravstvenih ukrepov, med katere sodijo tudi zdravstveni pregledi iz 36. člena ZVZD-1, poveri izvajalcu medicine dela. Izvajalec medicine dela je skladno z določili ZVZD-1 izvajalec zdravstvene dejavnosti, ki opravlja dejavnost medicine dela, prometa in športa.
V smislu zagotavljanja zdravstvenih pregledov delavcev s strani delodajalca sta pomembna tudi pojma delavca in delodajalca. ZVZD-1 opredeljuje pojem delavca in delodajalca skladno z Direktivo Sveta 89/391/EGS. Direktiva definira delavca kot vsako osebo, ki jo zaposli delodajalec, vključno s pripravniki in vajenci, pri čemer je izključena domača služinčad. ZVZD-1 sledi ureditvi v direktivi. Delavec je vsak, ki ima z delodajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Z vidika namena zagotavljanja varnega in zdravega dela vseh delavcev, ZVZD-1 razširja pojem delavca na vse osebe, ki so vključene v delovni proces delodajalca na kakršnikoli pravni podlagi. Pravne podlage za opravljanje dela so urejene v posameznih predpisih s področja delovnih razmerij, urejanja trga dela, zaposlovanja na črno, urejanja študentskega in upokojenskega dela. Določba delavca izrecno definira tudi kot osebo na usposabljanju skladno z definicijo okvirne direktive (pripravniki in vajenci), kljub temu, da lahko širše tudi to obliko dela vključimo med delo na določeni pravni podlagi.
Prav tako kot opredelitev delavca se tudi osnovna definicija delodajalca v ZVZD-1 pokriva z definicijo po zakonu, ki ureja delovna razmerja. Delodajalec je vsaka pravna ali fizična oseba in drug subjekt, ki ga določba primeroma navaja, ki zaposluje delavca in z njim sklene pogodbo o zaposlitvi. Ekvivalentno z opredelitvijo izraza delavec, je tudi delodajalec opredeljen na način, da se šteje za delodajalca vsakdo, ki na kakršni koli pravni podlagi zagotavlja delo delavcem.
ZVZD-1 ter drugi predpisi na področju varnega in zdravega dela so aplikativni pri študentih in dijakih, kadar ti vstopajo v razmerje delodajalec-delavec. To je predvsem v primerih:
- ko delodajalci zaposlujejo te osebe na podlagi napotnic za začasno in občasno delo dijakov in študentov,
- kadar ti opravljajo delo zaradi usposabljanja.
Predhodni zdravstveni pregled za delavce, med katere sodijo tudi študenti, ki opravljajo delo na podlagi študentskih napotnic je obvezen:
- kadar iz izjave o varnosti in zdravju pri delu izhajajo posebne zdravstvene zahteve za delo na konkretnem delovnem mestu,
- če iz ocene tveganja izhajajo tveganja za nezgode, poklicne bolezni in bolezni povezane z delom,
- kadar je pregled predpisan s posebnimi predpisi.
V kolikor je na delovnem mestu, kje bo delo opravljal študent, predpisan oziroma določen zdravstveni pregled, mora študent opraviti zdravstveni pregled kot velja za ostale zaposlene, ki delajo na takšnem sistemiziranem delovnem mestu. Zdravstveni pregled pa se opravi v obsegu, ki ustreza tveganjem na tem delovnem mestu, oziroma obsegu, ki ga določajo posebni predpisi.
Zdravstveni pregled po ZVZD-1 se lahko opravi le pri izvajalcu medicine dela, ki glede na tveganja določi tudi vrsto in obseg pregleda, stroške zdravstvenega pregleda pa nosi delodajalec. S takšno ureditvijo se tudi študentom, zagotavlja enaka raven varnosti in zdravja pri delu, kot velja za zaposlene delavce, kar je tudi namen ureditve.