4. 8. 2020
Odziv Ministrstva za kulturo
Ministrstvo v zvezi s predmetnimi predlogi navaja, da je obseg javne službe določen z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija (v nadaljnjem besedilu: ZRTVS-1), ki v tretjem členu določa naslednje:
(1) Javna služba po tem zakonu obsega ustvarjanje, pripravljanje, arhiviranje in oddajanje:
- dveh nacionalnih televizijskih programov;
- treh nacionalnih radijskih programov;
- radijskih in televizijskih programov regionalnih centrov v Kopru in Mariboru;
- po en radijski in televizijski program za avtohtono italijansko in madžarsko narodno skupnost (v nadaljnjem besedilu: narodnostni program) ter radijske in televizijske oddaje za romsko etnično skupnost (v nadaljnjem besedilu: oddaje za Rome);
- radijskih in televizijskih programov za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah ter za slovenske izseljenke in izseljence (v nadaljnjem besedilu: izseljence) in zdomce;
- radijskih in televizijskih programov za tujo javnost;
- teleteksta, internetnega in mobilnega portala.
(2) Javna služba po tem zakonu poleg programov iz prejšnjega odstavka obsega tudi poseben nacionalni televizijski program, namenjen neposrednim prenosom sej Državnega zbora Republike Slovenije in njegovih delovnih teles ter predvajanju posnetkov teh sej, kadar neposredni prenos ni mogoč, in celovitemu informiranju javnosti tudi o vsem drugem parlamentarnem dogajanju, vključno s sejami Državnega sveta Republike Slovenije, mednarodnimi aktivnostmi parlamenta, posveti v organizaciji Državnega zbora Republike Slovenije oziroma njegovih delovnih telesih ali Državnega sveta Republike Slovenije in drugimi aktivnostmi, povezanimi z uresničevanjem ustavnih pristojnosti slovenskega parlamenta.
Ker je obseg javne službe določen z ZRTVS-1, ga ni mogoče arbitrarno spreminjati ali prilagajati. Skladno z ZRTVS-1 je Radiotelevizija Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske etnične skupnosti v Republiki Sloveniji. Glede na to, da javni zavod izvaja javno službo, ki omogoča uresničevanje kulturnih in socialnih potreb različnim družbenim skupinam v Republiki Sloveniji, se obseg javne službe lahko spremeni zgolj z novelo obstoječega ali sprejemom novega zakona ter ob upoštevanju ustavno določenih pravic ter legitimnih interesov teh skupin.
Glede obveznosti plačevanja prispevka za programe RTV Slovenija pa izpostavljamo določbo 31. člena ZRTVS-1 (Zakon o Radioteleviziji Slovenija; Uradni list RS, št. 96/05, 109/05 – ZDavP-1B, 105/06 – odl. US, 26/09 – ZIPRS0809-B in 9/14), ki določa:
»Kdor ima radijski ali televizijski sprejemnik oziroma drugo napravo, ki omogoča sprejem radijskih oziroma televizijskih programov (v nadaljnjem besedilu: sprejemnik) na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija, mora RTV Sloveniji plačevati prispevek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.«
Plačevanje RTV-prispevka podrobneje ureja Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija (Uradni list RS, št. 4/19). Na podlagi 2. člena zadevnega pravilnika za radijski oziroma televizijski sprejemnik šteje vsaka naprava, s katero je mogoč sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija. Na podlagi 3. člena zadevnega pravilnika mora sprejemnik prijaviti RTV Sloveniji, s čimer postane zavezanec za plačilo RTV-prispevka, vsakdo, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik na območju Republike Slovenije, kjer so zagotovljeni tehnični pogoji za sprejem vsaj enega programa Radiotelevizije Slovenija:
- prek prizemeljskega oziroma oddajniškega omrežja Radiotelevizije Slovenija,
- prek kabelske mreže,
- prek internetnega omrežja,
- prek satelita,
- prek druge tehnološke rešitve, pod pogojem, da ta tehnološka rešitev zagotavlja sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje.
Pri vezavi plačila RTV-prispevka na imetništvo ustreznega sprejemnika oziroma druge naprave gre za že uveljavljen način določitve zavezancev za RTV-prispevek, kot ga poznajo tudi številne druge evropske države. Takšen sistem temelji tudi na pravični oziroma enakopravni obravnavi posameznikov, saj je obveznost plačila naložena vsaki fizični ali pravni osebi, ki ima kakršnokoli elektronsko napravo, ki omogoča sprejemanje programov RTV Slovenija. Pri čemer pa v skladu z 11. členom zadevnega pravilnika zavezanec – fizična oseba plačuje za vse svoje sprejemnike, ki jih uporablja osebno ali skupaj s člani svoje družine v isti stanovanjski enoti ali vikendu, le en pavšalni RTV-prispevek.
Glede na navedeno, ob upoštevanju vloge javne radiotelevizije in njene pomembnosti za demokratično družbeno ureditev, se spremembe, ki jih predlagate, lahko realizirajo zgolj s sprejemom novega zakona, ki bi na novo definiral obseg javne službe in način njenega izvajanja ter financiranja. Ob tem izpostavljamo tudi dejstvo, da imajo skladno z Zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) tudi volivci, nezadovoljni z obstoječo ureditvijo, možnost predlagati sprejem zakonov. To pa je še posebej pomembno pri urejanju zadev na področju uresničevanja javnega interesa, kot je denimo ureditev delovanja javne radiotelevizije, saj gre za področje, ki zrcali interese najširše javnosti.