Ukinitev dodatnega davka na plovila

Odziv Ministrstva za finance

Po Zakonu o davku na vodna plovila (Uradni list RS, št. 117/06 in 40/12 – ZUJF; v nadaljevanju: ZDVP) so z davkom na vodna plovila (v nadaljnjem besedilu: DVP) pod pogoji iz 2. člena ZDVP obdavčena vsa plovila, ki se ne uporabljajo za opravljanje registrirane dejavnosti in so daljša od petih metrov. Nekatera plovila, kot primeroma tradicionalna plovila in plovila starejša od trideset let, ki so pomembna za ohranjanje kulturne dediščine ter plovila za jadranje, veslanje ali kot spremljevalna plovila društev za vodne športe so iz obdavčitve izvzeta.

Z uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ, v letu 2012, je prišlo do spremembe ZDVP in sicer je prišlo do spremembe pri načinu zniževanja davčne obveznosti zaradi starosti plovila oziroma njegovega pogona (ukinjeno je bilo zniževanje davčne obveznosti glede na starost pogona oziroma motorja in je tako odvisno le od starosti plovila). Hkrati je bil zvišan prag, do katerega se lahko davčna obveznost zaradi starosti plovila znižuje in sicer iz 35 % na 50 % ter uveden dodatni davek od plovil, ki se je prvič odmeril za leto 2013. Dodatni davek od plovil se odmeri smiselno na enak način kot DVP – odmeri se za plovila nad 5 metri dolžine in je odvisen je od dolžine plovila ter od moči pogona plovila, davek pa se, enako kot DVP, znižuje glede na starost plovila. DVP kot tudi dodatni davek od plovil tako nista odvisna od vrednosti plovila, hkrati pa se glede na življenjsko dobo plovila, za vsako dopolnjeno leto starosti plovila znižata za 5 % (do najmanj 50 % davčne obveznosti za novo plovilo).

DVP je premoženjski davek, ki se ne odmerja neposredno od vrednosti plovila, ampak od lastnosti plovila kot sta dolžina in moč motorja. Zaradi njegove ekološke naravnanosti so ob isti dolžini bolj obdavčena plovila z močnejšim motorjem. Hkrati se višina davčne obveznosti niža v odvisnosti od starosti plovila. Navedene lastnosti oziroma nekatere izmed njih pri odmeri davka na plovila upošteva tudi npr. sosednja Hrvaška, pri čemer se davčna obveznost na Hrvaškem ne znižuje v odvisnosti od starosti plovila.

Urejanje predmeta obdavčitve je v polju proste presoje zakonodajalca, pri čemer se, poleg zasledovanja finančnih ciljev, v sistem obdavčitve velikokrat vgradijo tudi podporni ukrepi najrazličnejšim politikam države (npr. okoljski). Pri tem je, po teoriji obdavčenja, smiselno davčno obremenitev porazdeliti med različne davčne vire in s tem doseči enakomernejšo porazdelitev tega bremena med zavezance z različno strukturo dohodkov in premoženja. Zakonodajalec ima pri presoji, katera vrsta davčne obremenitve je oziroma bi bila najbolj primerna za uresničevanje javnofinančnih potreb države ter zasledovanje ekonomske, fiskalne ter drugih politik države razmeroma prosto izbiro. Ministrstvo za finance, kot pristojno za pripravo rešitev s področja obdavčitve, pri morebitni pripravi novih rešitev na področju zakonodaje s svojega delovnega področja, upoštevaje vsakokratni pravni okvir, cilje in namene davčne politike ter javnofinančno stanje, prouči tudi predloge zavezancev oziroma zainteresirane javnosti.