8. 11. 2019
Odziv Ministrstva za finance
Po veljavni davčni zakonodaji je vino obdavčeno z 22 odstotnim davkom na dodano vrednost (za razliko od hrane, ki je obdavčena z 9,5 odstotki), trošarina pa je nič. Uvedba pozitivne trošarine za vino je mogoča s spremembo Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16).
Ministrstvo za finance je že proučevalo primernost uvedbe pozitivne trošarine za vino. Pri tem je izhajalo iz okvirov EU zakonodaje, ki takšno možnost dopušča, ne določa pa je kot obvezno ureditev.
Večina držav članic EU, ki so tradicionalne proizvajalke vina (Avstrija, Bolgarija, Ciper, Češka, Grčija, Hrvaška, Italija, Luksemburg, Nemčija, Madžarska, Malta, Portugalska, Romunija, Slovenija, Slovaška in Španija) ima za vino določeno ničelno stopnjo trošarine. V državah, ki so uvedle trošarino za vino različno od nič, se ta giblje v razponu od 3,82 evra/hl v Franciji, pa vse do 424,84 evra/hl na Irskem. Primerjava med državami članicami EU kaže, da večina trošarine za vino ni uvedla.
Trošarina, primerljiva s tisto v Franciji, bi prinesla relativno skromen finančni učinek. Najvišji poznan znesek (kot je na Irskem) pa ob povprečnih prodajnih cenah namiznega vina v Sloveniji, objavljenih na spletnih straneh SURS za leto 2018, ki se gibljejo okoli 2 evra/liter, predstavlja že več kot 21 % dodatka k ceni, pri kakovostnem vinu pa okoli 4,9 evra/liter, kar predstavlja 11 % dodatka k ceni. To bi pomembno vplivalo na višino maloprodajne cene in, po eni strani, na znižanje porabe, po drugi pa na znižanje konkurenčnosti slovenskih vinarjev v primerjavi s tujimi. Ob tem pripominjamo, da nekatere tuje študije, ki analizirajo možnost uvedbe ali povišanja trošarine za vino, ugotavljajo, da zmanjšanje porabe oziroma prodaje posledično ogrozi delovna mesta in s tem posredno pomembno vpliva na zmanjšanje prihodkov iz davkov na delo.
Uvedba pozitivne trošarine za vino, torej zvišanje zneska, navedenega v 71. členu Zakona o trošarinah, je kompleksno vprašanje, zato bi ob morebitni pripravi spremembe zakona, poleg fiskalnega vidika, bilo potrebno upoštevati tudi vrsto drugih vidikov in ciljev, ki jih država zasleduje. Pri presojanju odločitve o uvedbi trošarine za vino bi bilo potrebno upoštevati tako vpliv na proračunske prihodke kot tudi zdravje in zdravstveno politiko, ter morebitne negativne posledice strukturnih sprememb v gospodarstvu in kmetijstvu, vpliv na lokalno pridelavo, ponudbo in konkurenčnost tega kmetijskega produkta ter težavnost nadzora oziroma zahtevnost administriranja sistema za zavezance in nadzorni organ.