26. 11. 2019
Odziv Ministrstva za javno upravo
Državna uprava deluje v skladu z načelom zakonitosti in pravne varnosti in v skladu z določili Ustave Republike Slovenije ter zakoni in podzakonskimi predpisi. Organiziranost uprave je določena že v ustavi, saj prvi odstavek 120. člena določa, da organizacijo uprave, njene pristojnosti in način imenovanja njenih funkcionarjev določa zakon. Organizacijo in delovanje državne uprave tako urejata predvsem Zakon o Vladi Republike Slovenije in Zakon o državni upravi.
Zakon o Vladi Republike Slovenije določa, da je vlada najvišji organ državne uprave, opredeljuje pa tudi sestavo in delo vlade ter določa ministre za posamezne resorje. Daje tudi pravno podlago za ustanavljanje vladnih služb, ki se ustanovijo za organizacijsko, strokovno in drugo pomoč pri delovanju vlade in usklajevanju dela ministrstev. Določba 25. a člena tega zakona omogoča vladi, da določa ustrezno teritorialno organizacijo ministrstev in drugih organov državne uprave preko območnih enot in izpostav.
V Zakonu o državni upravi so določena ministrstva in njihove pristojnosti, temeljna organizacija in vodenje ministrstev ter organizacija in vodenje drugih upravnih organov. Ta zakon določa tudi teritorialno organizacijo uprave, in sicer podrobneje za upravne enote, če pa zakon določa, se opravljanje upravnih nalog, ki jih je zaradi njihove narave potrebno organizirati teritorialno, zagotavlja tudi v območnih enotah, izpostavah oziroma drugače imenovanih dislociranih enotah ministrstev oziroma organov v njihovi sestavi. Na tej podlagi torej posamezni področni zakoni, ob upoštevanju narave upravnih nalog, notranjo organizacijo organov ustrezno teritorialno oblikujejo. Teritorialna organizacija izvajanja upravnih nalog je tako na primer posebej določena v zakonu, ki ureja policijo, v zakonu, ki ureja obrambo, v zakonu, ki ureja davčno službo, v zakonu, ki ureja carinsko službo, v zakonu, ki ureja veterinarsko službo in podobno. Navedeni zakonodajni okvir omogoča organizacijsko strukturo uprave tako na državni kot tudi regionalni in lokalni ravni, kjer že delujejo območne enote in izpostave. Organizacijske enote posameznih državnih organov preko območnih enot in izpostav torej že delujejo dekoncentrirano po državi, predvsem pa država zagotavlja izvajanje upravnih nalog preko upravnih enot, ki jih je 58 in so organizirane na območju cele države. Preko območnih enot in izpostav se na območju cele države izvajajo tudi naloge inšpekcijskega nadzora. Teritorialno organizirani so tudi nekateri drugi organi državne uprave, kot na primer Urad Republike Slovenije za meroslovje, kot organ v sestavi Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je v Celju in Uprava Republike Slovenije za pomorstvo, kot organ v sestavi Ministrstva za infrastrukturo, ki je v Kopru.
Tudi na področju organiziranosti institucij širšega javnega sektorja (kot na primer javne agencije, javni skladi, javni zavodi) je treba upoštevati, da jih vsebinsko in organizacijsko praviloma urejajo različni področni zakoni, ki urejajo delovna področja oziroma dejavnosti kot na primer zdravstvo, šolstvo, kultura, prav tako pa tudi podzakonski predpisi ter drugi akti, sprejeti na podlagi zakona na primer ustanovitveni akti, statuti in pravila javnih zavodov in javnih agencij. Javni zavodi opravljajo dejavnosti na zgoraj navedenih področjih na območju celotne države, teritorialno organizirani pa so tudi nekateri drugi organi javnega sektorja kot na primer Slovenski podjetniški sklad s sedežem v Mariboru, Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije s sedežem v Mariboru in Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja s sedežem v Ribnici.
Drugačno urejanje organiziranosti državnih upravnih organov in institucij bi bilo možno izvesti le s spremembami oziroma dopolnitvami številnih veljavnih zakonov, podzakonskih predpisov in drugih aktov, pri čemer posebej poudarjamo, da da bi bilo odločitev o tem zaradi prostorskih, finančnih in kadrovskih posledic treba temeljito pretehtati oziroma preučiti predvsem pa preveriti pristojnosti in naloge ter medsebojne povezave. Vlada Republike Slovenije si prizadeva za učinkovito in racionalno organizacijo javne uprave, kar izhaja tudi iz zavez Strategije razvoja javne uprave 2015–2020, ki jo je kot enovit krovni strateški dokument, s ciljem večje kakovosti, učinkovitosti, transparentnosti in odgovornosti javne uprave, 29. aprila 2015 sprejela Vlada Republike Slovenije.
Vlada Republike Slovenije si prizadeva za učinkovito delovanje javnega sektorja in zagotavljanje čim boljše dostopnosti storitev, pri čemer meni, da omenjeno ni nujno odvisno le od sedeža posameznega organa. V zadnjem času se na primer kot primeren način opravljanja dela kaže tudi delo na domu, ki lahko prispeva k razbremenitvi prometne obremenitve.