5. 11. 2019
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Pogoji, pristop in opravljanje strokovnega izpita na področju vzgoje in izobraževanja so sistemsko urejeni tako, da so ob upoštevanju vseh deležnikov v prvi vrsti v korist uporabnikom sistema vzgoje in izobraževanja, torej udeležencev vzgoje in izobraževanja. Pogoji za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, so določeni z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in s Pravilnikom o strokovnem izpitu strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja. Ti so:
- ustrezen obseg ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj,
- izobrazba, določeno z zakonom in drugimi predpisi ter
- opravljene aktivnosti za pristop k strokovnemu izpitu (pet uspešno opravljenih praktičnih nastopov oziroma seminarska naloga, kar ovrednotita ustrezen mentor in ravnatelj matičnega vzgojno-izobraževalnega zavoda).
Ustrezen obseg ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj je že od leta 1996 dalje, torej od uveljavitve trenutno veljavnih predpisov, ki urejajo to področje, mogoče pridobiti na več alternativnih načinov. Ministrstvo, pristojno za izobraževanje, kot ustrezne vzgojno-izobraževalne izkušnje na področju vzgoje in izobraževanja za pristop k strokovnem izpitu upošteva vzgojno-izobraževalno delo, opravljeno na podlagi pogodbenega razmerja iz 109., 109a. ali 109b. člena ZOFVI, torej pogodbe o zaposlitvi ali na podlagi podjemne pogodbe ali na podlagi dela v projektih kot so javna dela, usposabljanje na delovnem mestu ipd. Pri tem mora biti pogodba sklenjena za opravljanje dela strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju (učitelja, vzgojitelja …) z javnim vzgojno-izobraževalnim zavodom, lahko pa tudi z zasebnim, če je le-ta vpisan v razvid ministrstva, pristojnega za izobraževanje, kot izvajalec javnoveljavnih programov. Namen tako pridobljenih vzgojno-izobraževalnih izkušenj je vsebinsko primerno uvajalno obdobje, v katerem se strokovni delavec začetnik postopoma seznanja z vzgojno-izobraževalnim ciklom, z vsemi mikrookolji, ki so vpeta v vzgojno-izobraževalni proces, in načini in oblikami medsebojnega delovanja in sodelovanja. Ocenjeno je, da je tak, še vedno le hitri vpogled v področje vzgoje in izobraževanja nujen pred pristopom k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, ki zaokroži poklicno kvalifikacijo strokovnega delavca na področju vzgoje in izobraževanja.
Možnost zaposlitve v vzgojno-izobraževalnem zavodu je v prvi vrsti odvisna od potreb zavodov po novih zaposlitvah, ki so pravno regulirane z normativi in standardi, in ne od števila ljudi, ki izpolnjujejo, ali še ne povsem izpolnjujejo, pogoje za zaposlitev. Na podlagi vsega navedenega se zavedamo dejstva, da vsi, ki bi se želeli zaposliti na področju vzgoje in izobraževanja, tega ne bodo mogli uresničiti, še posebej, ker beležimo precejšen porast kandidatov, ki bi želeli opravljati vzgojno-izobraževalno delo na področju vzgoje in izobraževanja. Teh je več kot je prostih delovnih mest. Pri tem je nujno poudariti, da ne gre za porast diplomantov pedagoških študijskih programov, pač pa bolj za zelo povečan interes pri diplomantih nepedagoških študijskih programov. Na področju vzgoje in izobraževanja pogoje o izobrazbi izpolnjuje praktično vsak diplomant študijskega programa druge stopnje in večina diplomantov študijskih programov prve stopnje tehniških in naravoslovnih smeri (učitelji strokovnoteoretičnih predmetov). Takšno povečanje zanimanja v zadnjih letih pripisujemo stabilnosti zaposlitve na področju vzgoje in izobraževanja in zmanjševanju zaposlovanja na drugih področjih trga dela.
Z namenom, da se kljub omejenim možnostim glede pridobitve ustreznega obsega ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja omogoči vstop v sistem vzgoje in izobraževanja in možnosti za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja, a hkrati zagotavlja kvalitetno uvajalno obdobje, razvijamo, načrtujemo in izvajamo ukrepe, s katerimi odpiramo dostopnost do poklicev s področja vzgoje in izobraževanja, pri čemer pa vztrajamo pri vsaj enaki kvaliteti uvajalnega obdobja. S temi cilji smo od šolskega leta 2015/2016 dalje z razpisom, delno financiranim iz evropskih kohezijskih sredstev v okviru finančne perspektive 2014–2020, ponudili možnost za prvo zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja. Z letošnjim šolskim letom se je začel izvajati še program »Učim se biti učitelj«, ki z nekoliko drugačnim pristopom in nekaj drugačnimi poudarki za vključene, temelji na zaposlitvah v letu 2019 in načrtovanih zaposlitvah v letu 2020.
Vsaka objava razpisa je odvisna od razpoložljivih sredstev. Za zaposlitev in uvajalno obdobje začetnikov na področju vzgoje in izobraževanja je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport doslej sámo objavilo skupaj že sedem razpisov, v okviru programa "Učim se biti učitelj" pa preko Šole za ravnatelje že dodatna dva. V skladu s pravili za črpanje evropskih sredstev sredstva med kohezijskima regijama niso prenosljiva. Program "Učim se biti učitelj" že namenja več kot polovico sredstev vzhodni kohezijski regiji. V okviru prejšnjih razpisov "Prva zaposlitev" so bila vsa sredstva, namenjena zaposlitvam začetnikov v vzgojno-izobraževalnih zavodih iz vzhodne regije, njim dodeljena. Ministrstvo je v preteklosti izjemoma uspelo pridobiti nekaj dodatnih sredstev za nove zaposlitve tudi v tej regiji, v primerjavi z zahodno kohezijsko regijo pa ostaja preostanek razpoložljivih sredstev v zahodni regiji toliko višji. Ne glede na to se kandidati iz katerekoli regije lahko prijavljajo na prosta projektna delovna mesta v katerikoli regiji, saj so prijavitelji vzgojno-izobraževalni zavodi in ne kandidati sami. Pravilo glede vzhodne ali zahodne kohezijske regije je vezano le na sedež vzgojno-izobraževalnega zavoda, ne pa tudi na prebivališče kandidata.
V letih 2016–2019 je v okviru preteklih razpisov zaposlitev dobilo 707 začetnikov. Ministrstvo si ves čas prizadeva pridobiti nova sredstva za prihodnja leta, zato o absolutnih številkah predvidenih zaposlitev v tem trenutku ni mogoče govoriti, vsekakor pa je izvajanje programov v skladu z razpoložljivimi sredstvi predvideno tudi v bodoče.
Dostopnost do vzgojno-izobraževalnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja je ministrstvo, pristojno za izobraževanje, leta 2015 še dodatno razširilo, tako je zdaj možno v kvoto ustreznih vzgojno-izobraževalnih izkušenj za pristop k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja uveljavljati tudi:
- pedagoško prakso v deležu največ ene tretjine obsega pedagoške prakse, določene z izobraževalnim oziroma študijskim programom,
- organizirano neposredno aktivnosti z namenom vzgoje in izobraževanja največ v obsegu 80 ur za strokovne delavce z visokošolsko oziroma višješolsko izobrazbo,
kar omogoča hitrejši dostop do strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja in s tem do večje konkurenčnosti na trgu dela.
Dostopnost do vzgojno-izobraževalnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja, potrebnih za pristop k strokovnemu izpitu dokazujejo tudi naslednji podatki: v letu 2016 je bilo 1036 kandidatov za opravljanje strokovnega izpita s področja vzgoje in izobraževanja, v letu 2017 je bilo takih kandidatov 1516 in lani 1631, letos pa doslej 1542, pri čemer je bilo skozi programa »Prva zaposlitev …« in »Učim se biti učitelj« uvajalno obdobje v letu 2016 zagotovljeno 108 začetnikom, v letu 2017 je bilo takih začetnikov 208, v lanskem letu 231, v letošnjem letu pa 210 kar pomeni, da so ostali, ki predstavljajo krepko čez 80 odstotni večinski delež, pristopili k strokovnemu izpitu s področja vzgoje in izobraževanja z vzgojno-izobraževalnimi izkušnjami, pridobljenimi po alternativnih poteh.
Glede posredovane pobude v zvezi s pogoji o izobrazbi za učitelje biologije, fizike in kemije v izobraževalnih programih gimnazije je nujno poudariti, da so poklici strokovnih delavcev, torej tudi učitelja biologije, fizike in kemije v izobraževalnih programih gimnazije, regulirani z zakonom in drugimi predpisi.
Tako je za učitelje biologije, fizike in kemije v izobraževalnih programih gimnazije določeno naslednje:
- s tretjim odstavkom 92. ZOFVI je določeno, da morajo strokovni delavci obvladati slovenski knjižni jezik, imeti ustrezno izobrazbo, določeno z ZOFVI in drugimi predpisi, ter opravljen strokovni izpit v skladu z ZOFVI,
- 97. člen ZOFVI dalje določa, da mora učitelj v gimnaziji imeti izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu druge stopnje, oziroma izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu, po katerem se pridobi izobrazbo, ki v skladu z zakonom ustreza izobrazbi druge stopnje,
- s šestim odstavkom 92. člena ZOFVI je določeno, da izobrazbo za strokovne delavce, v primerih, ko to določa zakon, pa tudi stopnjo izobrazbe, določi minister, potem, ko si je pridobil mnenje pristojnega strokovnega sveta, kar pomeni, da je normativen tudi podzakonski predpis, ki ureja izobrazbo učiteljev in drugih strokovnih delavcev v posameznem izobraževalnem programu,
- s Pravilnikom o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije (Uradni list RS, št. 75/15) so v skladu z ZOFVI in usklajeno z znanji izvajalcev, določenimi z izobraževalnimi programi gimnazije, določeni kot ustrezni posamezni študijski programi za pridobitev izobrazbe za posamezna delovna mesta strokovnih delavcev v izobraževalnih programih gimnazije.
Sprememba pravilnika v točkah, ki urejajo izobrazbo za učitelje biologije, fizike in kemije v izobraževalnih programih gimnazije je mogoča le, če pristojni strokovni svet določi spremembo znanj, ki jih mora imeti izvajalec, torej strokovni delavec, v konkretnem izobraževalnem programu. Znanja izvajalcev so zakonsko določena sestavina posebnega dela javnoveljavnega izobraževalnega programa, ki ga sprejme minister, pristojen za izobraževanje, potem, ko pristojni strokovni svet predlaga splošni del in določi posebni del javnoveljavnega izobraževalnega programa, s tem pa tudi znanja izvajalcev.
Predlog za spremembo znanj, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega izobraževalnega programa, je torej potrebno kot strokovno gradivo posredovati na pristojni strokovni svet, v pristojnosti katerega je tudi določitev posebnega dela izobraževalnih programov gimnazije, s katerim so določena tudi znanja, ki jih morajo imeti izvajalci posameznega izobraževalnega programa.
Predlagatelj tovrstnih pobud za programsko spremembo javnoveljavnih izobraževalnih programov pristojnemu strokovnemu svetu je javni svetovalni oziroma razvojni zavod za področje vzgoje in izobraževanja, ki je pristojen za posamezno vzgojno-izobraževalno področje. V primeru gimnazije je to Zavod RS za šolstvo (v nadaljevanju: ZRSŠ). S svojo pobudo mora torej predlagatelj, to je nujno matični visokošolski zavod, seznaniti ZRSŠ, ki bo na podlagi posredovane pobude oblikovani predlog posredoval v obravnavo pristojnemu strokovnemu svetu, ta pa bo odločal o morebitni spremembi znanj izvajalcev v posebnem delu izobraževalnih programov, ki bi bila ustrezna podlaga za začetek procedure spremembe pravilnika.