19. 11. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju: IRSD) opravlja inšpekcijski nadzor na področju delovnih razmerij, varnosti in zdravja pri delu ter na področju socialnega varstva.
IRSD je organ v sestavi Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, njihova pooblastila, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom, urejata Zakon o inšpekciji dela (v nadaljevanju: ZID-1) in Zakon o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju: ZIN).
V skladu z 2. členom ZID-1 opravlja IRSD naloge inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov s področij varnosti in zdravja pri delu, delovnih razmerij, minimalne plače, trga dela in zaposlovanja, dela in zaposlovanja tujcev, sodelovanja delavcev pri upravljanju in stavk, če ni z zakonom drugače določeno. Inšpektorat opravlja tudi inšpekcijski nadzor nad izvajanjem drugih zakonov in predpisov, če ti tako določajo.
IRSD je na podlagi Zakona o prekrških tudi prekrškovni organ.
Inšpektorji IRSD pri svojem delu stremijo k čim bolj pogosti prisotnosti na terenu, ob tem pa se trudijo, da se inšpekcijski nadzor zaključi v čim krajšem času, brez nepotrebnega podaljševanja in zavlačevanja postopkov, vendar ne na škodo zakonitosti delovanja. Pri opravljanju neposrednega inšpekcijskega nadzora oziroma izvajanju svojih pooblastil posegajo v delovanje pravnih in fizičnih oseb le v obsegu, ki je nujno potreben za zagotovitev učinkovitosti nadzora. Za sankcioniranje kršiteljev se odločajo predvsem v primerih, ko ugotovijo, da gre za ogrožanje varnosti ali da so ogrožene temeljne pravice delavcev, še posebno v primerih, ko delodajalci kljub opozorilu inšpektorja nadaljujejo s kršitvami. Pri izrekanju ukrepov upoštevajo težo kršitve, zato izrekajo za zavezanca ugodnejše ukrepe, če ocenijo, da je s tem dosežen namen kaznovanja.
Eden od ciljev, ki jih želi uresničiti IRSD je, da bi v prihodnosti lahko delovali predvsem preventivno. Ampak za dosego tega cilja mora IRSD najprej tudi z doslednim izvajanjem vloge prekrškovnega organa v primeru ugotovljenih prekrškov zoper delodajalce, ki naklepno kršijo zakonodajo, ukrepati tudi z globami v razponu in težiti k temu, da bodo takšni ukrepi predvsem opozorilo delodajalcem, da v primeru kršitev ne bodo ostali nekaznovani. Kljub temu skušajo inšpektorji z opozarjanjem in svetovanjem delovati tudi preventivno.
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), v temelju (tudi na podlagi EU direktiv) ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, med drugim pa določa način uveljavljanja in varstva pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. 135. člen ZDR-1 tako v zvezi z izplačilom plače in drugih plačil, ki so izkazana v pisnem obračunu plače, določa, da lahko delavec zoper delodajalca predlaga sodno izvršbo. Hkrati pa četrti odstavek 200. člena ZDR-1 določa, da lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja torej uveljavlja neposredno pred pristojnim delovnim sodiščem, brez predhodno pisnega uveljavljanja pravice oziroma odprave kršitve pri delodajalcu.
Inšpektorji so v letu 2018 opravili 12.928 inšpekcijskih pregledov, od tega na področju nadzora delovnih razmerij 6.879,
Z vseh treh področij dela inšpektorata so inšpektorji v letu 2018 ugotovili 24.363 različnih kršitev in na podlagi tega izdali 10.481 upravnih in prekrškovnih ukrepov ter dali 35 naznanil sumov storitve kaznivega dejanja in kazenskih ovadb. Izrekli so za 3.833.344,66 EUR glob.
S področja delovnih razmerij so v letu 2018 prejeli 5.050 novih prijav, kar je le nekoliko manj kot v preteklem koledarskem letu (5.573), inšpektorji pa so v nadzorih ugotovili 10.103 kršitve delovnopravne zakonodaje.
Inšpektorji že od leta 2009 največji delež kršitev ugotavljajo na področju plačila za delo. V letu 2018 so ugotovili kar 5.538 kršitev instituta plačila za delo, kar predstavlja več kot 50 % vseh kršitev na področju nadzora delovnih razmerij. Med vsemi kršitvami v zvezi s plačilom za delo so najbolj izstopale kršitve glede plačilnega dneva (2.332 kršitev), pri čemer v teh primerih ne gre le za neizplačilo plače, temveč pogosto za nepravočasno izplačilo plače. Veliko je bilo ugotovljenih tudi kršitev glede regresa za letni dopust (1.926 kršitev).
Na drugo mesto po številu kršitev na področju delovnih razmerij se uvrščajo kršitve v zvezi z zaposlovanjem v širšem smislu (1.288 kršitev), tem pa sledijo kršitve glede evidenc na področju dela in socialne varnosti (935 kršitev) in kršitve glede delovnega časa ter zagotavljanja odmorov in počitkov (674 kršitev). Kršitve Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju: ZEPDSV) so pogosteje ugotovljene od kršitev v zvezi z delovnim časom ter zagotavljanjem počitkov, kar pa nikakor ne odraža dejanskega stanja na področju spoštovanja določb v teh segmentih.
Nadzor nad izvajanjem ZDR-1, podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov delodajalca, ki urejajo delovna razmerja, opravlja IRSD v skladu s predpisi, ki urejajo inšpekcijsko nadzorstvo. V zvezi s kršitvami teh predpisov izdajajo ureditvene in prepovedne odločbe. Odločbe inšpektorjev za delo so upravne odločbe, za katere velja sistem pravnih sredstev, urejen v Zakonu o splošnem upravnem postopku in v Zakonu o upravnem sporu.
Nadzorni in sodni organi imajo pri opravljanju svojih nalog različne naloge in pristojnosti. Ko je npr. kršena določena pravica in prihaja do spora o izvrševanju ali obsegu izvrševanja te pravice, je izključna pristojnost delovnega sodišča, da odloča v tovrstnih sporih na podlagi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih in načel pravdnega postopka, ki je bolj primeren za uveljavljanje tovrstnih pravic.
Upoštevaje navedeno ocenjujemo, da je trenutna ureditev v zvezi s pristojnostmi IRSD za delo ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje. Ne glede na navedeno pa se bo še nadalje stremelo k vzpostavljanju pogojev za učinkovitejše delo IRSD, tako z vidika zakonodajnega okvira kot tudi organizacijskega vidika, ob tem pa je potrebno upoštevati tudi vse mednarodne in evropske pravne normative. Ob tem tudi izpostavljamo, da mora biti v upravnem in prekrškovnem postopku zagotovljeno pravno varstvo vsem v postopku.