Javna naročila - skrajšanje roka za odgovore

Odziv Ministrstva za javno upravo

<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o javnem naročanju (v nadaljevanju: ZJN-3) izpostavljeno tematiko ureja v 61., 67. in 74. členu. V teh določbah so postavljena pravila glede objavljanja dokumentacije, njene dostopnosti in določanja rokov. ZJN-3 določa, da mora naročnik od datuma objave obvestila o javnem naročilu z elektronskimi sredstvi zagotoviti neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, nadalje pa določa, da če naročnik pravočasno prejme zahtevo, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente. Le če naročnik v odprtem postopku (oziroma na splošnem področju tudi v omejenem postopku), skrajša rok za oddajo ponudb iz razloga nujnosti, je ta rok štiri dni pred iztekom roka za oddajo ponudb.

V skladu s 67. členom se kot del dokumentacije štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, prav tako se informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. V skladu z drugim odstavkom tega člena pa po izteku roka za prejem ponudb naročnik ne sme več spreminjati ali dopolnjevati dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

ZJN-3 pa nadalje glede rokov določa, da mora naročnik pri določanju rokov za prejem ponudb in prijav za sodelovanje upoštevati kompleksnost javnega naročila in čas, potreben za pripravo ponudb ali prijav, pri tem pa ne sme posegati v minimalne roke iz 40. do 45. člena tega zakona. Prav tako določa, v katerih primerih je podaljšanje roka obvezno, in sicer če iz kakršnega koli razloga dodatne informacije, čeprav jih je gospodarski subjekt pravočasno zahteval, niso bile predložene najpozneje šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (oz. štiri dni v primerih nujnosti) in tudi, če je bila dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila bistveno spremenjena pozneje kot šest dni pred iztekom roka za prejem ponudb (oz. štiri dni v primerih nujnosti). Podaljšanje roka mora biti sorazmerno s pomembnostjo informacij ali sprememb.

Navedena pravila, določena v ZJN-3, izhajajo tudi iz določb javno naročniške direktive (npr. 47. člen in 53. člen Direktive 2014/24/EU) in so tako povsem skladna s pravnim redom EU.

Na podlagi navedenega ugotavljamo, da je obstoječa zakonodaja ustrezna in skladna z evropskim pravnim redom, prav tako pa nalaga naročnikom sorazmerna in transparentna ravnanja. Zaradi navedenega tako ne zaznavamo potrebe po takojšnjem ukrepanju, je pa pobuda vsekakor primerna za nadaljnji razmislek ob morebitni prihodnji spremembi zakonodaje s tega področja, pri čemer pa je pred tem potrebno izvesti ustrezne analize obstoječega stanja, pregledati primerjalno pravno ureditev drugih držav članic, in proučiti tudi vpliv na delo naročnikov, saj so nekatera javna naročila pripravljena s sodelovanjem zunanjih sodelavcev ali pa gre za kompleksna vprašanja in je pri pripravi in posredovanju odgovora potrebnega več časa. Ministrstvo za javno upravo si sicer vseskozi in si bo tudi v bodoče prizadevalo za izboljšanje ureditve javnih naročil, zlasti za enostavnejši, debirokratiziran in informacijsko podprt sistem javnega naročanja ter večjo konkurenčnost in gospodarnejšo rabo javnih sredstev, kar je mogoče doseči tudi z zagotavljanjem zadostnih, ustreznih in pravočasnih informacij za pripravo kakovostnih ponudb. Predlagano pobudo in njeno ustreznost bomo tako v primeru morebitne prihodnje spremembe zakonodaje preverili tudi z vso strokovno javnostjo in drugimi deležniki.