Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Obvezno sprejemanje pločevink v trgovinam proti plačilu

4426 OGLEDOV 12 KOMENTARJEV

Na pločevinkah, na primer slovenskega piva Union, hrvaškega piva "Karlovačko" in plastenkah mineralne vode Radenska ter množice drugih proizvodov je med drugim tudi napis "POVRATNA NAKNADA 50 lp", iz česar sklepam, da je pri naših sosedih Hrvatih, obvezen prevzem te embalaže v trgovinah proti nadomestilu. Glede na to, da se v zadnjem času toliko poudarja varovanje okolja je to najmanj, kar naša Vlada lahko stori za varovanje okolja in sprejme predpis, ki bo trgovce obvezoval k sprejemu le te, v kolikor ji je za okolje res mar. Kolikor sem videl na lanskem dopustu imajo trgovske verige tudi avtomate za sprejem. Menim, da glede na to, da je sistem kot vidimo že utečen, uveljavitev zahteve s predpisom ne bi smela biti problematična, eventualni izgovori, da to EU ne dopušča pa bi bili zaradi prakse na Hrvaškem, brezpredmetni, saj je tudi Slovenija turistična destinacija s podobnimi okoljskimi izzivi in evropska država z verjetno največ trgovskih površin na prebivalca.

 

94 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D DaNamBoBolje 56 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


4. 6. 2019

Odziv Ministrstva za okolje in prostor

Zakon o varstvu okolja ne daje pooblastila Vladi za uvedbo kavcij za odpadno embalažo, ampak samo za uvedbo kavcij za embalažo, ki jo potrošniki vrnejo proizvajalcu. Kavcija za izdelek predstavlja ukrep preprečevanja odpadkov (ponovna uporaba izdelkov), kar je prva in najpomembnejša stopnja hierarhije ravnanja z odpadki. Vlada se za določitev kavcij za embalažo ni odločila, ker so kavcije za vračljivo embalažo, ki se večkrat uporabi v embalažnem krogotoku, že določene z <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Uzancami pri vračanju in prevzemanju vračljive embalaže. Uzance so na podlagi svojih statutov sprejele trgovinska, gospodarska in turistično gostinska zbornica.

V Sloveniji je že več kot 15 let vzpostavljen sistem ločenega zbiranja odpadne embalaže v zbiralnicah (t.i. ekološki otoki), ki je bil pred nekaj leti nadgrajen s sistemom ločenega zbiranja od vrat do vrat. Z Uredbo o obvezni občinski gospodarski javni službi zbiranja komunalnih odpadkov je vzpostavljen minimalni standard za ločeno zbiranje komunalne odpadne embalaže. Izvajalec javne službe po sistemu od vrat do vrat v ločenem zabojniku ali vreči zbira odpadno mešano embalažo, t.j. odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov (kamor sodijo tudi odpadne plastenke in pločevinke) od vseh izvirnih povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstev, razen od tistih iz naselij z manj kot 300 prebivalci. V teh naseljih mora biti vzpostavljena najmanj ena zbiralnica z zabojnikom za odpadno mešano embalažo.

Po podatkih <link https: www.stat.si statweb external-link-new-window internal link in current>SURS je bilo na dan 1. 1. 2018 v Sloveniji 6.035 naselij. 4.990 naselij je imelo manj kot 300 prebivalcev (med njimi je bilo 57 naselij brez prebivalcev). V naseljih z manj kot 300 prebivalci je skupaj prebivalo 23.6 % prebivalcev. To pomeni, da je za več kot tri četrtine prebivalcev zagotovljeno ločeno zbiranje odpadnih plastenk in pločevink po sistemu od vrat do vrat. S tako visoko kvalitetnim javnim sistemom ločenega zbiranja odpadkov se lahko pohvali le malo katera država EU, kar Sloveniji priznava tudi Evropska komisija.

Uvedba kavcij po vzoru Hrvaške bi nedvomno predstavljala določena administrativna in finančna bremena za proizvajalce, uvoznike in pridobitelje tovrstnih izdelkov (posebno označevanje izdelkov), še posebej za mala in srednja podjetja, ter za trgovce, ki bi morali v ali poleg prodajaln zagotoviti ustrezen prostor za skladiščenje vrnjenih odpadnih plastenk in pločevink, in v teh prostorih izvajati higienske, protipožarne in druge ukrepe.

Ministrstvo bo v letu 2019 pripravilo predlog novega Zakona o varstvu okolja, med njegovo pripravo pa bomo k predlaganju možnih rešitev vključili kar najbolj širok nabor deležnikov. Ponovno bomo preučili vse možne rešitve za zbiranje in predelavo odpadne embalaže, tudi uvedbo kavcij, in se na podlagi tega odločili za najboljši možen sistem za Slovenijo.

Komentarji




  • N Nejc Brlejc

    Je pa ministrstvo na začetku svojega odgovora objavilo zanimivo povezavo: www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa

  • a andrejček

    Sosedje hrvati niti še nimajo urejenega ločevanja odpadkov, tako da niso glih vzor

  • k kobor

    Dokler se ne bo to uredilo pa ne samo za Al. piksne bomo imeli svinjarijo ob cestah in vsepovsod drugod. Proizvajalci - polnilnice pijač bi morale voditi ekološko računovodstvo za embalažo. Sprejemati bi morali rabljeno embalažo in jo dati v recikliranje oziroma imeti pogodbe z zbiralci take embalaže. Od razlike premalo vrnjene embalaže pa bi morali plačati takso.

  • I Izbrisan uporabnik 18737

    Pričakujte seveda odgovor, da naša država tega ne bo storila, ker bo imela s tem preveč težav. Temu bi morala nameniti preveč časa in denarja, obojega pa v njej zaposleni nimajo čisto nič preveč. Pa še po Hrvaški bi se morala zgledovati. Ja, kam pa pridemo?

  • I Izbrisan uporabnik 18737

    Tako je.

  • z znalček

    Ja res, Hrvaška pa je res vzor države, po kateri bi se zgledovali. Zakaj si za vzor raje ne izberemo kakšnega Bangladeša. To, da bi trgovine zbirale konzerve je največji nesmisel. Trgovine nimajo prostora za prazno embalažo, prevažanje embalaže je drago (prazna embalaža se ne more prevažati skupaj s polno), zbira se samo del embalaže, ostalo ostane kdo ve kje. Zanimivo je tudi, da je bilo izplačano bistveno več kavcije, kot pobrano zaradi uvoza embalaže od sosed, ponarejanja embalaža in goljufij v trgovinah. Manjše trgovine zavračajo sprejem in te pošiljajo na drug konec mesta, embalaže, ki je brez etiket umazana ali stisnjena nimaš kam dat itd. Sistem je bistveno dražji in manj učinkovit od tega, ki ga imamo pri nas.

  • I Izbrisan uporabnik 2127

    Seveda bi lahko zbirali tudi pločevinke. Še bolj moteče je, da nimamo več zbiranja steklenic. Kako smiselno je, da vržem steklenico v ustrezen zabojnik, kjer se ob padcu razbije in se potem steklenica izdeluje ponovno, če se?

  • p pravični

    Da bom sedaj vlačil pločevinke v trgovino? Jaz plačam komunalno službo, ki pride do moje hiše in tedensko odpelje ves odpad. Komunalna služba potem vse odpake ustrezno sortira in obdela. In ne vem zakaj bi sedaj nekaj urejali, kar je že urejeno. V vseh občinah imajo urejeno ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in službe pridejo do hiše in odpeljejo. Zato jih tudi plačamo. Tisti bedaki, ki pa svinajjo v naravi, ko nesejo pločevinke s seboj in jih odvržejo pa bodo to še naprej počeli, ker noben ne bo nesel pločevinke nazaj, da dobi tistih nekaj centov. Brez veze sploh razpravljati o tem.

  • r razočaran

    Sosedje Hrvati že dolga leta skrbijo za svoje okolje tudi z odkupom pločevink ter plastičnih steklenic. Vendar je potrebno za to, v trgovinah vložiti nekaj truda.

    Naši trgovci tega niso sposobni. So pa specialisti za proizvajanje izgube in razprodajo veletrgovin, ko jih enkrat spravijo na kant.

    • I Izbrisan uporabnik 18737

      Zakaj bi karkoli počeli, če pa jim ni treba in imajo kljub izgubi še zmeraj službe?

  • v verso verso

    Vlada že dala več odgovorov, bila proti. Vrag pa je zdaj vzel šalo in prav je, da začnemo ljudi motivirati, da zbirajo pločevinke in jih potem nesejo nazaj v trgovino proti plačilu.

  • S Simon

    Podoben predlog, že z odgovorom:

    Uvedba nadomestila za emabalažo in obvezo zbiranja pločevink, steklenic

    predlagam.vladi.si/predlog/9789/