Kot pravi g. Štrukelj je denarja zadosti. Zato predlagam vladi, da razmisli tudi o povišanju regresa za letni dopust upokojencem. Zdi se mi sramotno, da upokojenci, s polno delovno dobo, z nekaj več kot 500,00 EUR mesečnega nadomestila, prejmejo regres v višini manj kot 300,00 EUR.
Lep pozdrav
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma bi želeli pojasniti, da pokojninska zakonodaja ne pozna termina »regres« za upokojence, temveč govori o letnem dodatku. S tega vidika bi želeli poudariti, da letni dodatek za upokojence ni primerljiv z regresom za letni dopust, kot se večkrat poudarja.
Za popolno razumevanje pravice do letnega dodatka za upokojence je potrebno pojasniti njeno zgodovinsko ozadje. Pravica do letnega dodatka je bila v pokojninsko in invalidsko zavarovanje prvič zakonsko vpeljana s sprejemom zakona iz leta 1992 (ZPIZ-92), ko je bila na novo določena zakonska pravica do dodatka za rekreacijo upokojencev, pri čemer te pravice zakon ni dodatno opredelil. Pristojnost za določitev meril in kriterijev za obliko in višino dodatka za rekreacijo upokojencev je bila zakonsko podeljena takratni skupščini Zavoda.
Korenine te pravice sicer segajo v čas železniških vozovnic K-15. Iz njih se je razvil enkratni individualni znesek za rekreacijo, ki je bil največkrat relativno nizek. Določanje zneskov za rekreacijo pa je postalo sporno tedaj, ko je bila uvedena t.i. rekreacija skupnega pomena, za katero je Skupnost (današnji Zavod) namenjala finančna sredstva društvom upokojencev in invalidov (ta sredstva ZPIZ podeljuje še danes).
Nekateri so namesto izraz enkratni znesek za rekreacijo uporabljali tudi izraz regres za letni dopust, čeprav ta dodatek z regresom delavcev ni imel ničesar skupnega. Z zakonom iz leta 1999 se je pravica do dodatka za rekreacijo upokojencev preimenovala v pravico do enkratnega letnega dodatka, vendar pa zakon te pravice ni niti širše opredelil niti kvantificiral.
Na tem mestu bi želeli opozoriti na ugotovitev iz Bele knjige o pokojninah iz leta 2016, da se ob poznavanju začetkov vpeljevanja letnega dodatka v zakonodajo in njegove sedanje vloge, postavlja vprašanje, ali omenjena pravica sploh še služi svojemu prvotnemu namenu. Če je bil omenjeni dodatek v začetku namenjen rekreaciji upokojencev, ne glede na višino zneska, praksa kaže, da ta sredstva že dolgo časa v večini primerov niso namenjena rekreaciji, temveč ostalim potrebam upokojencev. Omenjeni dodatek sedanjim upokojencem v veliki meri služi kot korektiv nizkim pokojninam. Glede na navedeno bi bilo potrebno razmisliti o morebitnem preoblikovanju instituta v smislu, da bi sredstva, namenjena izplačilu letnega dodatka, postala bodisi del pokojnine bodisi bi njegovo izplačevanje omejili le na izplačevanje upravičencem z nižjimi pokojninami, pri čemer bi bilo potrebno določiti najvišji znesek pokojnine, ob kateri je oseba upravičena tudi do izplačila letnega dodatka. Ob navedenem pa je potrebno pojasniti, da glede na svoj zgodovinski izvor pravico do letnega dodatka težko opredelimo kot pravico iz zavarovanja (oziroma pravico, za katero so bili plačani prispevki), kar še toliko bolj nakazuje na dejstvo, da bi njen nadaljnji razvoj moral iti v smeri socialno varstvene funkcije znotraj sistema.
Potrebno je poudariti, da je ureditev letnega dodatka sicer vezana na stanje na področju javnih financ. V letih po uvedbi ZUJF se je letni dodatek tako izplačeval omejeno, vendar pa se je že v letu 2015 ta trend ustavil. Tega leta se je zvišal cenzus, določen za izplačevanje letnega dodatka. Medtem ko je bil v letih 2012 in 2013 (ZUJF) ter v letu 2014 (ZIPRS1415) najvišji cenzus za prejem letnega dodatka določen v višini 622 EUR, pa je bil v letih 2015 in 2016 le-ta dvignjen na 750 EUR, od leta 2017 pa so do njega upravičeni vsi upokojenci, pri čemer so najnižji znesek letnega dodatka prejeli upokojenci, ki so imeli pokojnino višjo od 760 EUR. V letu 2018 je ta cenzus znašal 780 EUR, v letošnjem letu pa 810 EUR. Letni dodatek za leto 2019 ureja ZIPRS1819-A, ki določa 5 različnih višin letnega dodatka (v višini od 127,00 do 437 EUR), v odvisnosti od višine pokojnine, ki jo upokojenec prejema, pri čemer se bodo višine letnega dodatka v primerjavi z letom 2018 v vseh razredih povišale za 27 EUR. S takšno ureditvijo letnega dodatka se tudi odpravljajo varčevalni ukrepi, ki jih je uvedel ZUJF, saj se bo letni dodatek v letošnjem letu ponovno izplačal v enaki višini kot leta 2012, pred uveljavitvijo ZUJF, in sicer v višini 140 mio eurov.
Glede na to, da ste torej v dopisu kritični do tega, da naj bi upokojenci s »polno delovno dobo« prejeli letni dodatek, ki je nižji od 300 EUR, na koncu pojasnjujemo, da se z razdelitvijo na pet razredov v večji meri upošteva socialni položaj prejemnikov pokojnin, pri čemer pa je razkorak med posameznimi razredi manjši kot bi bil npr. v primeru, da bi se letni dodatek izplačal v skladu s sistemskim zakonom, ki predvideva 2 višini letnega dodatka. Prav tako je pomembno, da nihče od upokojencev pri prejemu letnega dodatka v letu 2019 ne bo v slabšem položaju glede na preteklo leto, saj so novi razredi določeni na način, da se le-ti prilagodijo predvideni uskladitvi pokojnin, zaradi česar upokojenci zaradi uskladitve pokojnin ne bodo padli v drug, višji razred.