V času podnebnih sprememb je vsako drevo v mestu pomembno zaradi mikroklimatske funkcije, ki jo opravlja in naj se uredi, da se za vsako sečnjo drevesa pridobi dovoljenja tako na zasebnem zemljišču kot mestnem zemljišču.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Obrezovanje in sečnja dreves v občini je v pristojnosti občine, občinskih predpisov in občinske inšpekcije (Zakon o varstvu okolja določa urejanje javnih površin - tudi zelenih - kot eno od obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb).
Zakon o urejanju prostora, v uporabi od 1. 6. 2018, sicer uvaja nov inštrument, ki ga lahko sprejmejo občine, in sicer »odlok o urejanju podobe naselij in krajine«, v katerem lahko občina določi tudi pogoje glede izvajanja posegov v t.i. zelenem sistemu, sočasno pa tudi uvaja pristojnost inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem odloka. Ker gre za zakonsko novost, občine tovrstnih odlokov še nimajo, lahko pa imajo določbe glede urejanja zelenega sistema vsebovane že v obstoječih prostorskih aktih, vendar pa tukaj predstavlja težavo odsotnost nadzornih/inšpekcijskih mehanizmov na ravni občine, če gre za izvajanje teh posegov na zasebnih površinah.
Dodaten (nov) zakonski mehanizem na tem področju pa je tudi ukrep t.i. odreditve vzdrževanja, kjer se občinam daje možnost, da zaradi naslavljanja te problematike lastnikom zemljišč lahko odredijo izvedbo del, s katerimi naj svojo nepremičnino vrnejo v ustrezno stanje. To med drugim vključuje tudi skrb za urejenost zelenega sistema, ki je marsikje predmet zanemarjanja ali pa nestrokovnega poseganja. Z odlokom tako lahko občina med drugim določi tudi pogoje za izvajanje negradbenih posegov v prostor, zlasti glede urejanja in vzdrževanja zelenega sistema ter javnih površin. Z odlokom lahko občine podrobneje predpišejo pogoje za sajenje in vzdrževanje dreves (na primer obrezovanje, zalivanje in varovanje v času gradbenih posegov).
Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) si tudi z drugimi ukrepi prizadeva dvigniti zavest o pomenu zelenih (javnih in zasebnih) površin v mestih in naselij, njihovem načrtovanju in primernem upravljanju, in je v zadnjih dveh letih, v sodelovanju z občinami in njihovimi združenji ter v sodelovanju z zbornico komunalnega gospodarstva, pripravilo več posvetov na obravnavne teme. Prav tako je MOP sofinanciral več dogodkov, ki so obravnavali te teme (na primer posvet »misliti Tivoli« in mednarodna konferenca »zelena infrastruktura«).
MOP je pristopil k pripravi priporočil za ozelenitev mest in naselij, ki bodo služila pripravi občinskih prostorskih aktov. Namen priročnika »Zeleni sistem v mestih in naseljih«, ki bo izšel v letošnjem letu, je opredelitev konkretnih usmeritev in podrobnejših pravil za urejanje zelenih površin za posamezne vrste območij urejanja v mestih in naseljih. Priročnik obravnava zagotavljanje zelenih površin v urbanem okolju iz različnih vidikov, proces načrtovanja zelenih površin, tipologijo zelenih površin in usmeritve za zagotavljanje zelenih površin ob stavbah, ter minimalno število dreves za posamezno stavbo – glede na namembnost.
Pomemben vidik pa predstavljajo tudi predpisi s področja ohranjanja narave. Inšpekcija za okolje in naravo, ki deluje v okviru Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP) ima podlago za ukrepanje le v primerih poseka tistih dreves v mestih, ki imajo status po Zakonu o ohranjanju narave (ZON), na primer status drevesne naravne vrednote ali zavarovanega območja. ZON prepoveduje poškodovanje ali uničenje naravne vrednote in ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju. Med naravne vrednote spadajo tudi nekatera drevesa v mestnih središčih, ki imajo status drevesne naravne vrednote, med zavarovana območja, ki se lahko nahajajo tudi v ali ob mestih pa štejemo na primer naravni spomenik ali narodni, regijski in krajinski park. Če bi posek drevesa pomenil poškodovanje ali uničenje drevesne naravne vrednote ali ravnanje v nasprotju s predpisanimi pravili ravnanja in varstvenimi režimi na zavarovanem območju, imajo inšpektorji za okolje, pooblastilo odrediti vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje, odpravo škode oziroma sanacijo na stroške povzročitelja in v skladu s predhodno pridobljenim strokovnim mnenjem Zavoda RS za varstvo narave. Prav tako imajo pooblastilo odrediti prepoved izvajanja posega ali dejavnosti.
Poškodovanje ali uničenje naravne vrednote ureja tudi 219. člen Kazenskega zakonika, ki določa:
Inšpektor na podlagi 32. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo.