Predlagam, da se poslancu, ki je zapustil stranko v času mandata prepove delovanje v DZ kot nepovezani poslanec, ker kot samostojni poslanec ni dobil dovolj glasov na volitvah. Njega je postavila njegova stranka. Ko odide, dobi mandat naslednji kandidat na kandidatni listi. Če se je odpovedal stranki, se je odpovedal tudi poslanski plači in vsem ostalim ugodnosti, ki mu sledijo kot poslancu.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za javno upravo
Iz <link http: pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju: ustava) izhaja, da državni zbor sestavljajo poslanci državljanov Slovenije in šteje 90 poslancev. Poslanci se volijo s splošnim, enakim, neposrednim in tajnim glasovanjem. Volilni sistem ureja <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju: ZVDZ) in poslanci se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v Državni zbor.
V Sloveniji je uveljavljen proporcionalni volilni sistem. Skladno z veljavno zakonodajo volitve potekajo v 8 volilnih enotah in vsaka volilna enota je razdeljena na 11 volilnih okrajev. Iz vsake od 8 enot je izvoljenih 11 poslancev. Dejansko se glasovi, ki jih dobivajo kandidati na volitvah seštevajo v korist liste kandidatov na ravni celotne volilne enote.
Proporcionalni sistem v največji možni meri poskuša izenačiti število stankarskih sedežev in volilni rezultat. Pomembno pa je tudi dejstvo, da v proporcionalnem sistemu volivec dejansko ne odloča o posameznih kandidatih pač pa o strankarskih listah. Posledično je težko doseči personalizacijo, saj je potrebno deleže glasov, ki jih dobi posamezni kandidat, prevesti v mandate. Mandatov dejansko v praksi ne dobivajo kandidati neposredno, ampak liste kandidatov. Večjo personalizacijo bi omogočili z uvedbo preferenčnega glasu, kar je v odločbi št. U-I-32/15-56, z dne 8.11.2018, ugotovilo tudi Ustavno sodišče. V tem času poteka strokovna in politična razprava o spremembah volilnega sistema v smeri večje personalizacije volitev in uskladitve zakonodaje z Ustavo Republike Slovenije v delu, ki določa območja volilnih okraje.
Ne glede na navedeno pa se je v zvezi z vprašanjem glede možnosti odpoklica poslanca oziroma prenehanja mandata zaradi zamenjave stranke oziroma prehoda v drugo poslansko skupino, potrebno osredotočiti na samo vsebino poslanskega mandata, kot je določena z ustavo.
Prvi odstavek 82. člena ustave določa, da so »poslanci predstavniki vsega ljudstva in niso vezani na kakršnakoli navodila«. Iz navedenega izhaja, da je mandat poslanca reprezentativni (predstavniški). Reprezentativni (svobodni ali nevezani) mandat pomeni, da izvoljeni predstavnik v državnem zborune predstavlja posameznih volivcev, ki so ga izvolili, niti volilne enote, v kateri je bil izvoljen, pač pa ljudstvo ko celoto. Enako velja tudi za oba poslanca narodnih skupnosti, ki sta izvoljena le od predstavnikov narodnih skupnosti. Tovrstni predstavniški mandat je značilen za moderne demokracije. Samostojnost poslanca izhaja tudi iz 2. člena Zakona o poslancih, ki pravi, da so »poslanci predstavniki vsega ljudstva in pri izvrševanju poslanskega mandata niso vezani na kakršnakoli navodila. Poslanski mandat izvršujejo v skladu z ustavo, zakonom in poslovnikom državnega zbora«. Iz navedenega jasno izhaja, da so poslanci pri odločanju samostojni, vendar niso nad ustavo. Dejansko pa jih v času mandata ni mogoče odpoklicati.
Je pa poslanec vsekakor politično »odvisen«. Dejansko je vezan na politično stranko, ki ji pripada in na kateri listi je kandidiral in bil izvoljen na volitvah. Ker gre dejansko za politično vezanost, so v praksi tudi sankcije praviloma politične (npr. se ga ne uvrsti na listo kandidatov). Sankcija za poslančevo učinkovito ali neučinkovito delo je lahko politična in se kaže zlasti v tem, da bo na novih volitvah izvoljen ali ne. Podobno velja za poslance narodnih skupnosti.
Drugače je pri t.i. imperativnem mandatu poslanca, ki je bil v preteklosti značilen za stanovsko državo, v kateri so bili odposlanci v stanovskem zboru strogo vezani na navodila volilnega telesa. V času mandata jih je bilo mogoče odpoklicati. Sodobne demokracije imperativnega mandata danes ne poznajo. Poslanca torej ni mogoče odpoklicati zaradi njegovih političnih stališč, saj bi s tem posegli tudi v ustavno varovano pravico do političnega združevanja, v svobodo govora in vesti.
Sklepno ugotavljamo, da bi vsaj delno lahko pritrdili ugotovitvi predlagatelja, da gre za vprašanje legitimnosti prestopa poslance v povezavi z dejstvom, da se volivec odloča na podlagi programa stranke, ker je jasno, da v praksi ni neposrednega vpliva volivca na izbiro kandidata. Kakršenkoli odpoklic ali ”prenehanja mandata” zaradi “prestopa” poslanca (oziroma določitev tovrstne materije v zakonu) pa po našem stališču ne bi bil skladen z določili 82. člena ustave. Reprezentativni (svobodni ali nevezani) mandat poslanca namreč pomeni, da izvoljeni predstavnik v parlamentu ne predstavlja posameznih volivcev, ki so ga izvolili, niti ne volilne enote, v kateri je bil izvoljen, pač pa ljudstvo kot celoto.
Glede na navedeno menimo, da za predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.