17. 9. 2019
Odziv Ministrstva za pravosodje
V skladu s slovensko ureditvijo v <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonu o dedovanju (ZD) zapustnik z oporoko razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti, kadar pa oporoke ni, nastopi zakonito dedovanje. Oporočno dedovanje je omejeno le z ustanovo nujnega deleža. Oporočitelj ne more razpolagati z delom svojega premoženja, če obstajajo določene osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po pravu ta del zapustnikovega premoženja. Del zapustnikovega premoženja, ki ga morajo dobiti te osebe, je nujni delež. Z institutom nujnega deleža se omejuje zapustnikova svoboda razpolaganja z zapuščino v korist nujnih dedičev. Nujni delež je kompromis med neomejeno oporočno svobodo in dedovanjem zapustnikovih svojcev. Ne drži, da nobena država ne pozna tega instituta, saj <link https: e-justice.europa.eu external-link-new-window internal link in current>institut nujnega deleža poznajo praktično vse države Evropske unije, res pa je, da se ureditve med seboj zelo razlikujejo.
Po ureditvi v Republiki Sloveniji imajo nujni dediči pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati; ta del zapuščine je nujni delež, z ostankom zapuščine lahko oporočitelj razpolaga po svoji volji (26. člen ZD). Nujni dediči so pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi starši in njegov zakonec (absolutni nujni dediči), dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika pa so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje (relativni nujni dediči). Vse naštete osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičene dedovati (25. člen ZD). Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.
V primeru, ko je zapustnik z oporoko v celoti razpolagal s svojim premoženjem (in pri tem ni upošteval nujnih dedičev), se nujni delež nujnih dedičev določi le v primeru, če ti svoj nujni delež zahtevajo v zapuščinskem postopku, sicer se v celoti deduje, kot je zapustnik določil v oporoki.
Veljavna slovenska dednopravna ureditev v temelju izhaja iz sedemdesetih let prejšnjega stoletja, torej iz drugačnih družbenih razmer, kot so današnje, in v pravni teoriji se pojavljajo vprašanja o ustreznosti ureditve instituta nujnega dedovanja (članek dr. Karla Zupančiča Omejitev svobode testiranja, Pravna praksa, št. 19, 2003, str. 19-22). Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da bo treba tako o ustreznosti veljavne ureditve zakonitega dedovanja v posameznih dednih redih, kot tudi o vprašanjih, povezanih z obstojem oziroma načinom ureditve instituta nujnega dedovanja v slovenskem pravnem redu, opraviti široko strokovno razpravo in morebitno spremenjeno ureditev vključiti v naslednjo novelo ZD oziroma v nov zakon, ki bo namesto veljavnega ZD urejal dedovanje.