9. 7. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Delovni čas je delovnopravna kategorija, ki je pomembna za delavce kot posameznike, za delavce kot skupino in za podjetje ter samo organizacijo dela znotraj podjetja. Ob tem, ko pravna ureditev delovnega časa dopušča fleksibilnost organizacije delovnega procesa, na drugi strani, v luči zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, upošteva določene zahteve in omejitve glede najdaljšega delovnega časa, trajanja dnevnega in tedenskega počitka, odmorov in letnega dopusta.
<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v zvezi z urejanjem delovnega časa sledi tako zahtevam mednarodnih dokumentov kot dokumentov Evropske unije.
Ker je delovni čas eden pomembnejših elementov delovnega razmerja, mora biti določen v pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost izhaja iz 31. člena ZDR-1. Pogodbeni stranki se morata v pogodbi o zaposlitvi dogovoriti o dnevnem ali tedenskem delovnem času in o razporeditvi delovnega časa. Lahko pa se glede tega sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Dalje ZDR-1 delodajalcu nalaga, da še pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu.
Organizacija delovnega procesa je sicer organizacijska in poslovna odločitev delodajalca, pri čemer mora delodajalec upoštevati zakonske zahteve in omejitve, kot že omenjeno, glede najdaljšega delovnega časa, trajanja dnevnega in tedenskega počitka, odmorov in letnega dopusta.
Delavec je dolžan opravljati svoje delo v delovnem času, ki ga delodajalec razporedi v skladu s pravili, izrecno določenimi v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi. V zvezi z izpostavljenim predlogom pa naj posebej opozorimo na tretji odstavek v 148. člena ZDR-1, ki določa dodatno pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oz. proizvodnega procesa. Na podlagi omenjenega določila namreč lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Kot izhaja iz navedene zakonske določbe, delodajalec pri odločitvi upošteva potrebe delovnega procesa, pri čemer je navedeno določbo potrebno razumeti tako, da je delodajalec v primeru, ko potrebe delovnega procesa dopuščajo, dolžan slediti delavčevemu predlogu. Delodajalec delavčevega predloga ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa.
Upoštevaje navedeno naj povzamemo, da konkretna razporeditev delovnega časa ni predmet urejanja splošne delovnopravne ureditve v ZDR-1, vendarle pa želimo poudariti, da je veljavna zakonska ureditev usmerjena v zagotavljanje varnosti in zdravja delavca, pri čemer delodajalcu zagotavlja možnosti za fleksibilno organizacijo dela na eni strani in možnosti usklajevanja poklicnih obveznosti s potrebami družinskega življenja delavca na drugi strani. Glede na navedeno ocenjujemo, da je ureditev delovnega časa v ZDR-1 ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje.
Nenazadnje naj še opozorimo, da organizacijo premakljivega začetka in konca delovnega časa javnih uslužbencev v organih državne uprave ureja <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Uredba o delovnem času v organih državne uprave, ki sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi z navedenim vprašanjem Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave ureja<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current> Uredba o delovnem času v organih državne uprave.
Navedena uredba je v postopku spreminjanja, in sicer bo z uveljavitvijo predlagane spremembo ureditev delovnega časa v organih državne uprave v Sloveniji približala trendom v drugih državah članicah Evropske unije glede določitve okvirja delovnega časa v organih državne uprave z namenom spodbujanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem javnih uslužbencev. Predlagana sprememba namreč določa zgodnejši začetek delovnega časa, kar bo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da že sedaj veljavna uredba omogoča drugačno določitev delovnega časa, če to omogoča organizacija delovnega procesa, kar je skladno s 148. členom <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o delovnih razmerjih.
Z vsem se strinjam. Ampak, da se pa čaka na napredovanju od leta 2017 in je vse zmenjeno, je pa absurd. Vse kar vodstvo DOZ-a na MORS-u odda kadrovski, je zavrnjeno, češ, da smo interni problem, če bi bili zunanji bi šlo drugače. Kako pa, če se nič ne premakne v kadrovski. Vse je dogovorjeno in dana zelena luč s strani vodstva, kadrovska pa bremza. Za kaj že?
Ljudje smo sme izšolali, da bi kaj ustvarjali pa nam ne dajo. Zato smo ostalii sklenili, da tudi mi ne bomo nič naredili. Saj smo interni problem in naše znanje je ničvredno. Raje plačujejo zunanjim izvajalcem, kot da mi naredimo in bi bilo cenej. Temu pravimo metanje skozi okno davkoplačevalskega denarja. A to podpirate ?
Malo jih pobarajte, da ne bo kdo to izvrgel proti vladi novinarjem in bo postalo stanje na MORS politični problem. Gospod minister za obrambo pa še nič ni ukrenil. Žal. A bo, ne vemo.
Pridite na DOZ in boste videli kakšna je kadrovska problematika. Po uredbi o NCKU ste nam dali veliko nalog, ljudi pa ne date. Izšolani ljudje za kibernetsko varnost pa ne smejo delati, ker nimajo prave odločbe za VI.stopnjo ali pa nočejo.
To problematiko kadrovanja in napredovanja je to treba takoj razrešiti, ker bodo ljudje odšli drugam, novih pa ne dovoljujete zaposlovati.
To je krik nezadovoljstva vseh, ki čakamo od leta 2017 na napredovanje in želji po delu. Delal bomo na polno, če dobimo napredovanje, sicer je to znak, da nas država ne potrebuje in gremo drugam. Mi ne rabimo horizontalno povišanje, samo glede na izobrazbo pravi naziv na pravo stopnjo izobrazbe.
Kaj ima to veze s predlogom?
In če ne delate niti tega, za kar vas zdaj plačujejo, zakaj bi dobili napredovanje? To je, kot če bi najel čistilko da pride posesat 2x na mesec za 100eur, potem pa noče sesat, dokler ji ne daš 150eur, ampak 100eur pa še vedno zaračuna.
a ne bi bilo bolje, ce bi namesto tega skrajsali delovni dan?
clovek enostavno ni in ne more bit enako produktiven 8 ur, 35 let.
v manj urah tako lahko naredi vsaj enako.
tako bi tudi sprostili prostor za zaposlovanje.
Samo potem grejo tudi plače dol.
Isti denar za manj dela pa pač ne gre.
V naši organizacijski enoti smo kolektivno zaprosili za odobritev zgodnejšega začetka dela.
Kljub temu, da ne delamo s strankami, je bilo naše zaprosilo zavrnjeno, z razlogom, da: "predstojnik organa lahko določi premakljiv začetek in konec delovnega časa drugače, če pridobi soglasje ministra, pristojnega za javno upravo"...
Banalnost vsega je tudi v tem, da se niso niti toliko potrudili, da bi na MJU naslovili ponovno zaprosilo ampak se sklicujejo na odgovor, ki so ga dobili že leta 2015.
Ne razumem zakaj, se ponekod to lahko uredi, drugje pa ne.
Vsi, ki imamo otroke in nismo iz LJ še kako občutimo vsakodnevno tekmo s časom, da pravočasno pridemo v vrtec. Delavnik s prihodom od 700-830 in odhodom po 15h bi ibil več kot doborodošel tudi za daljše in kvalitetnejše preživljanje časa v okviru družine. Saj je državi mar za ljudi ali pač ne?
Zakaj se tega ne zmenite z delodajalcem? In kaj ima država tukaj z začetkom dela?
Se strinjam in upam, da ne bomo dobili od organa odgovor v obliki povzemanja/prepisa pravnih podlag...
Ker gre za predlog se od organa pričakuje akcijo v predlagani smeri, ne pavšalnih odgovorov s katerimi se le diplomatsko "odpika" predlagatelja.
Sicer pa imajo nekateri organi (oddelki, sektorji) tudi vladne službe, že omogočeno, da se zaposlenim omogoče pričetek dela vsaj ob 7.00, če ne že prej!
Ker sem v kratkem času zasledila že več pobud v tej smeri, predlagam vladi oz pristojnemu ministrstvu resen razmislek in spremembo zakonodaje.
V upanju na ugoditev predloga vas lepo pozdravljam.
Zakaj pa je potrebna sprememba zakonodaje? Delovni čas določa delodajalec... če dovolj delavcev hoče delat od šestih dalje, pa če ne gre za storitveno dejavnost (trgovine,..) ali pa večizmensko delo, se lahko to med sabo zmenijo, brez da mora mama-država posegat vmes.
Saj v prizvodnji je ze. Tam, kjer je stik s strankami, pa bo malo težje.