9. 7. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Delovni čas je delovnopravna kategorija, ki je pomembna za delavce kot posameznike, za delavce kot skupino in za podjetje ter samo organizacijo dela znotraj podjetja. Ob tem, ko pravna ureditev delovnega časa dopušča fleksibilnost organizacije delovnega procesa, na drugi strani, v luči zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu, upošteva določene zahteve in omejitve glede najdaljšega delovnega časa, trajanja dnevnega in tedenskega počitka, odmorov in letnega dopusta.
<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>
Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljnjem besedilu: ZDR-1) v zvezi z urejanjem delovnega časa sledi tako zahtevam mednarodnih dokumentov kot dokumentov Evropske unije.
Ker je delovni čas eden pomembnejših elementov delovnega razmerja, mora biti določen v pogodbi o zaposlitvi. Ta obveznost izhaja iz 31. člena ZDR-1. Pogodbeni stranki se morata v pogodbi o zaposlitvi dogovoriti o dnevnem ali tedenskem delovnem času in o razporeditvi delovnega časa. Lahko pa se glede tega sklicujeta na veljavne kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca. Dalje ZDR-1 delodajalcu nalaga, da še pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta določi letni razpored delovnega časa in o tem obvesti delavce in sindikate pri delodajalcu.
Organizacija delovnega procesa je sicer organizacijska in poslovna odločitev delodajalca, pri čemer mora delodajalec upoštevati zakonske zahteve in omejitve, kot že omenjeno, glede najdaljšega delovnega časa, trajanja dnevnega in tedenskega počitka, odmorov in letnega dopusta.
Delavec je dolžan opravljati svoje delo v delovnem času, ki ga delodajalec razporedi v skladu s pravili, izrecno določenimi v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi. V zvezi z izpostavljenim predlogom pa naj posebej opozorimo na tretji odstavek v 148. člena ZDR-1, ki določa dodatno pravno podlago za možno prilagajanje delovnega časa potrebam delavcev s starševskimi obveznostmi, v kolikor to dopuščajo potrebe delovnega oz. proizvodnega procesa. Na podlagi omenjenega določila namreč lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja predlaga drugačno razporeditev delovnega časa, delodajalec pa mu mora, upoštevaje potrebe delovnega procesa, pisno utemeljiti svojo odločitev. Pisna utemeljitev se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Kot izhaja iz navedene zakonske določbe, delodajalec pri odločitvi upošteva potrebe delovnega procesa, pri čemer je navedeno določbo potrebno razumeti tako, da je delodajalec v primeru, ko potrebe delovnega procesa dopuščajo, dolžan slediti delavčevemu predlogu. Delodajalec delavčevega predloga ne sme zavrniti samo zato, ker bi to pomenilo drugačno organizacijo delovnega procesa, ampak je treba v vsakem primeru posebej presoditi, ali je predlagana sprememba razporeditve delavčevega delovnega časa takšna, da ne pomeni nesorazmernega posega v organizacijo delovnega procesa.
Upoštevaje navedeno naj povzamemo, da konkretna razporeditev delovnega časa ni predmet urejanja splošne delovnopravne ureditve v ZDR-1, vendarle pa želimo poudariti, da je veljavna zakonska ureditev usmerjena v zagotavljanje varnosti in zdravja delavca, pri čemer delodajalcu zagotavlja možnosti za fleksibilno organizacijo dela na eni strani in možnosti usklajevanja poklicnih obveznosti s potrebami družinskega življenja delavca na drugi strani. Glede na navedeno ocenjujemo, da je ureditev delovnega časa v ZDR-1 ustrezna in ni utemeljenih razlogov za njeno spreminjanje.
Nenazadnje naj še opozorimo, da organizacijo premakljivega začetka in konca delovnega časa javnih uslužbencev v organih državne uprave ureja <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Uredba o delovnem času v organih državne uprave, ki sodi v pristojnost Ministrstva za javno upravo.
Odziv Ministrstva za javno upravo
V zvezi z navedenim vprašanjem Ministrstvo za javno upravo v okviru svojih pristojnosti pojasnjuje, da delovni čas javnih uslužbencev v organih državne uprave ureja<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current> Uredba o delovnem času v organih državne uprave.
Navedena uredba je v postopku spreminjanja, in sicer bo z uveljavitvijo predlagane spremembo ureditev delovnega časa v organih državne uprave v Sloveniji približala trendom v drugih državah članicah Evropske unije glede določitve okvirja delovnega časa v organih državne uprave z namenom spodbujanja ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem javnih uslužbencev. Predlagana sprememba namreč določa zgodnejši začetek delovnega časa, kar bo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da že sedaj veljavna uredba omogoča drugačno določitev delovnega časa, če to omogoča organizacija delovnega procesa, kar je skladno s 148. členom <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o delovnih razmerjih.