Nadomestilo za brezposelnost

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Analiza veljavne ureditve področja
V skladu z določbo prvega odstavka 62. člena Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT in 55/17) se denarno nadomestilo prve tri mesece izplačuje v višini 80 odstotkov od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa v višini 60 odstotkov od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 odstotkov od osnove.

Najnižji znesek denarnega nadomestila ne sme biti nižji od 350,00 eurov (drugi odstavek tega člena).

Najvišji znesek denarnega nadomestila ne sme biti višji od 892,50 eurov (tretji odstavek).

Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost

Predlagatelj ob upoštevanju progresivne obdavčitve dohodkov predlaga izenačitev najvišjega zneska denarnega nadomestila vsaj z višino povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Predlog dodatno utemeljuje z dejstvom, da starševsko nadomestilo kot socialni transfer prav tako ni omejeno na tako nizek znesek.

Pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti predstavlja pravico iz zavarovanja, ki se posameznikom ob izgubi zaposlitve zagotavlja po načelih vzajemnosti in solidarnosti, utemeljena pa je na predhodnem plačevanju prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti. Višina slednjih je določena z veljavno zakonodajo (Zakon o prispevkih za socialno varnost), in sicer prispevek zavarovanca v višini 0,14 % ter prispevek delodajalca v višini 0,06 % od osnove. Dodajamo, da sistem zavarovanja za primer brezposelnosti nima vzpostavljene posebne blagajne, kot je to zagotovljeno npr. v sistemu pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja.

Ministrstvo je predlog spremembe Zakona o urejanju trga dela v delu, ki določa zvišanje minimalnega zneska denarnega nadomestila iz 350,00 na 530,19 EUR (I. bruto), pripravilo z namenom izenačitve najnižje višine denarnega nadomestila z višino socialno varstvenih pravic (denarna socialna pomoč), seveda ob upoštevanju trenutnih javno finančnih zmožnosti. Poudarjamo pa, da se vsakokratne spremembe in dopolnitve delovno pravne zakonodaje vedno oblikujejo v okviru pogajanj, ki se odvijajo v socialnem dialogu, t.j. ob predhodnem posvetovanju in z medsebojnim usklajevanjem konkretnih zakonodajnih rešitev s predstavniki socialnih partnerjev (delodajalska in sindikalna združenja), kar pomeni, da je treba za sprejem določenega predloga doseči soglasje vseh sodelujočih.

V skladu z navedenim se s podanim predlogom ne moremo strinjati.