Davek na obresti

Odziv Ministrstva za finance

Po <link http: www.pisrs.si pis.web _blank external-link-new-window internal link in current>Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/94 – popr., 7/95, 14/96 – odl. US, 18/96 – ZDavP, 44/96, 87/97 – ZDavP-A, 1/99 – ZNIDC in 54/04 – ZDoh-1), ki je veljal do leta 2005, se je davčna osnova od obresti na posojila, dana fizičnim in pravnim osebam (op. bančne obresti se do leta 2005 niso obdavčevale z dohodnino), ugotavljala kot razlika med prejetimi obrestmi na posamezno posojilo in revalorizacijskimi obrestmi, izračunanimi na podlagi rasti cen na drobno v obdobju, za katerega je bilo dano posojilo. Od leta 2005 pa se davčna osnova od obresti (tudi od obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah) na splošno ugotavlja kot znesek doseženih obresti (tj. brez zmanjšanja za revalorizacijske obresti). 

Navedeni način obdavčevanja obresti, ki je tudi mednarodno primerljiv, je bil sprejet zaradi enostavnosti sistema ter tudi kot posledica prehoda bančnega sistema na obrestovanje depozitov in kreditov z nominalno obrestno mero, s čimer je bančni sistem sledil običajni praksi v mednarodnih financah.

Po veljavnem Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06 in naslednji; v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2) so obresti, ki jih doseže rezident Slovenije na denarne depozite pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in drugih državah članicah EU, obdavčene po stopnji 25% in se tako ugotovljena dohodnina šteje kot dokončen davek, pri čemer je treba opozoriti, da samo v delu obresti, ki presega 1.000 evrov letno. Če obresti ne presegajo tega zneska, se dohodnine od tovrstnih obresti ne plačuje. 

V skladu z ZDoh-2 se lahko zavezanec rezident tudi odloči, da se mu v primeru vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti, vsako leto v davčno osnovo vštevajo obresti, obračunane za obdobje davčnega leta. Zavezanec mora v roku in na predpisan način obvestiti banko ali hranilnico in davčni organ. Pri tem se zavezancu davčna osnova od tovrstnih obresti vsako leto ugotavlja z upoštevanjem omenjenega neobdavčenega dela obresti (tj. 1.000 evrov letno).

Omenjeni neobdavčen del obresti v višini 1.000 evrov je pavšalna olajšava, na podlagi katere se v celoti ali deloma pri obdavčitvi upošteva tudi inflacijsko komponento. Olajšava je bila uvedena v razmerah visokih obresti ter z namenom, da se iz obdavčitve izvzame večino majhnih varčevalcev.