19. 3. 2019
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Označevanje
1. Osnovni namen zakonodaje s področja označevanja živil je, da se potrošniku zagotovi vse potrebne informacije na podlagi katerih se bo odločil, ali bo določeno živilo kupil, vključno s podatki o poreklu živila, posebnimi zahtevami glede njegove uporabe, ravnanja z njim ipd.
2. Trenutna zakonodaja zahteva, da je potrebno obvezno navesti podatke povezane s poreklom mesa v naslednjih primerih:
- za sveže ohlajeno in zamrznjeno goveje, prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso
Pravni podlagi:
Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97, ki določa, da je na govejem mesu potrebno navesti podatke o rojstvu, vzreji in zakolu ter da ima meso lahko navedbo poreklo Slovenija le če je rojeno, vzrejeno in zaklano v Sloveniji.
Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 1337/2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za sveže, ohlajeno in zamrznjeno prašičje, ovčje, kozje in perutninsko meso določa, da je obvezno navesti podatke o vzreji in zakolu živali, ni pa obvezen podatek rojstvo živali. Vendar tudi v teh primerih velja, da je poreklo Slovenija lahko navedena le če je žival rojena, vzrejena in zaklana v Sloveniji.
Živila
Označevanje živil določa UREDBA (EU) št. 1169/2011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Ta v 7. členu med drugim določa, da Informacije o živilih ne smejo biti zavajajoče, zlasti glede značilnosti živila in še posebej njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabnosti, države izvora ali kraja porekla, načina proizvodnje ali pridelave. Poleg osnovnega označevanja imamo s Pravilnikom o pogojih in načinu prostovoljnega označevanja kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list RS, št. 42/10) urejeno tudi prostovoljno označevanje. Prostovoljne označbe so navedbe posebnih lastnosti, postopkov pridelave in predelave ter drugih lastnosti živil, ki dopolnjujejo obvezno označevanje.
Kaj je lokalni trg, določa 61. člen <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakona o kmetijstvu.
Krma
Krma so različni krmni proizvodi rastlinskega, živalskega in mineralnega porekla, ki služijo v prehrani živali kot izvori energije, beljakovin, mineralov in snovi z biološkim delovanjem. Te snovi živali potrebujejo za normalno delovanje, rast in razvoj. V krmi pa ni le pomembna količina hranilnih snovi, temveč tudi njihovo razmerje. Pomembno je, da sestava in hranilni profil krme za živali ustreza njihovim potrebam v različnih starostnih obdobjih.
Krmni proizvodi morajo biti jasno označeni, če so namenjeni za uporabo v krmni verigi.
Pobuda omenja tudi »aditive«, ki se skladno z zakonodajo na področju krme imenujejo krmni dodatki.
Krmni dodatki so proizvodi, ki se uporabljajo v prehrani živali z namenom, da izboljšajo kvaliteto krme in/ali živil živalskega izvora in/ali izboljšajo proizvodne lastnosti živali. Krmni dodatki se lahko dodajajo krmi (in/ali vodi za pitje) le pod posebnimi pogoji, ki so določeni v posameznem dovoljenju, ki je bilo izdano krmnemu dodatku. V postopku izdaje dovoljenja morajo prestati presojo, kjer se med drugim oceni varnost in učinkovitost določenega krmnega dodatka glede na namen uporabe. V postopek izdaje dovoljenja so vključeni: Evropska Komisija, Evropska agencija za varno hrano (EFSA), referenčni laboratorij za krmne dodatke v EU (CRL) in države članice.
Temeljno načelo v zakonodaji o krmnih dodatkih je, da se lahko da na trg EU, predela in uporabi za krmljenje živali (v skladu z pogoji iz konkretnega dovoljenja) samo tiste krmne dodatke, katerim je bilo izdano dovoljenje (v obliki pravnega akta).
Uporaba antibiotikov kot pospeševalcev rasti je od leta 2006 prepovedana! Prav tako ni dovoljena uporaba snovi s hormonalnim ali tireostatičnim učinkom.
Eden od temeljnih ciljev zakonodaje je varovanje zdravja ljudi in živali. Krma ima v zakonodaji posebno mesto, saj gre za občutljivo področje.
Zakonodajne določbe zato sledijo ciljem kot so: krma se lahko da na trg in uporablja le, če je varna, če nima škodljivega učinka na okolje ali dobro počutje živali, če je nepokvarjena, neponarejena, ustrezna za svojo uporabo, ustrezne prodajne kakovosti, označena, embalirana in predstavljena v skladu z določbami zakonodaje v Evropski uniji. Označevanje in predstavljanje krme ne sme zavajati uporabnika glede nameravane uporabe ali lastnosti krme ali glede sestave, količine, trajanja, vrste ali kategorije živali, za katere je namenjena, z navajanjem lastnosti krme, ki jih nima,
Vsa področja, navedena v pobudi so zakonsko urejena. Če menite, da živali niso krmljene pravilno in da označevanje na živilih zavaja, lahko nepravilnosti prijavite pristojnim organom.