19. 3. 2019
Odziv Ministrstva za finance
Posebna olajšava za vzdrževane družinske člane v skladu z <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakonom o dohodnini se veže na dolžnost preživljanja po zakonu, ki ureja družinska razmerja. Do 15. 4. 2019 to ureja <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s 15. 4. 2019 pa v celoti stopi v veljavo <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Družinski zakonik.
Navedene preživninske obveznosti po ZZDR oziroma DZ se v ZDoh-2 prenesejo na način, da se v okviru subjektov, med katerimi obstaja preživninska obveznost, določa tudi posebna olajšava za vzdrževane družinske člane. V določenem obsegu pa posebna olajšava za vzdrževane družinske člane presega zakonsko obveznost preživljanja, vendar še vedno v okviru istih subjektov preživninske obveznosti.
ZZZDR oziroma DZ ne urejata preživninskih obveznosti vnukov do starih staršev, to pomeni, da takšna zakonska preživninska obveznost ne obstaja, zato bi uveljavitev takšne posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pomenila odstop od navedene sistemske ureditve obveznosti preživljanja in olajšav ter je zato sistemsko nesprejemljiva.
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
<link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) v poglavju 9. Dolžnost preživljanja določa vzajemno dolžnost preživljanja med starši in otroci. ZZZDR tako v 123. členu med drugim določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke do polnoletnosti, tako da v skladu s svojimi sposobnostmi in zmožnostmi zagotovijo življenjske razmere, potrebne za otrokov razvoj. Nadalje zakon v 124. členu določa, da je polnoletni otrok dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti. Polnoletni otrok ni dolžan preživljati tistega od staršev, ki iz neopravičenih razlogov ni izpolnjeval obveznosti do njega.
Ob tem vas še seznanjamo z ureditvijo preživljanja med starši in otroki v novem <link http: www.pisrs.si pis.web external-link-new-window internal link in current>Družinskem zakoniku (v nadaljnjem besedilu: DZ); ureditev sicer že velja, vendar pa se bo pričela uporabljati 15. 4. 2019. DZ v 185. členu določa, da mora polnoletni otrok po svojih zmožnostih preživljati starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti, vendar najdlje toliko časa, kot so starši dejansko preživljali njega. Polnoletnemu otroku ni treba preživljati tistega od staršev, ki iz neupravičenih razlogov ni izpolnjeval preživninskih obveznosti do njega.
Niti ureditev v ZZZDR niti v DZ pa ne določa preživninske obveznosti med vnuki in starimi starši, razen v primeru instituta podelitev starševske skrbi (231. člen DZ) - institut se nanaša izključno na mladoletne osebe. Ta določba določa, da za otroka, ki nima živih staršev, lahko sodišče sorodniku, če je to otroku v korist, podeli starševsko skrb, če je pripravljen prevzeti skrb za otroka in izpolnjuje pogoje za posvojitev otroka iz 215. in 216. člena DZ. V primeru podeljene starševske skrbi sorodniku (to je oseba, ki je z otrokom v krvnem sorodstvu v ravni vrsti do vštetega drugega kolena ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena), ima ta do otroka enake obveznosti in pravice, kot bi jih imeli otrokovi starši in postane zakoniti zastopnik otroka. V tem primeru mora oseba otroka preživljati v skladu 183. člena DZ.
Niti otroci ne morejo uveljavljati stroškov, ki jih doplačujejo za svoje starše, ki so nastanjeni v domu za ostarele, četudi so dementni ali 100% nepokretni in potrebni popolne oskrbe. Stroški za tako osebo so enormno visoki in običajno je višina doplačil zelo visoka, ker nobena pokojnina ne zadošča. Mogoče kakšna partizanska ali umetniška.
Kje je poštenje in spoštovanje svojcev prizadetih oseb, ki se jim ne prizna tisto kar bi se jim moralo po vsaki kmečki logiki. Dementni in ostali nepokretni ljudje potrebni popolne oskrbe so 100% invalidi in posledično so to vzdrževane osebe, kar posledično pomeni, da je olajšava za vzdrževanega družinskega člana pri najavi dohodnine NESPORNA.
zato bi uveljavitev takšne posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pomenila odstop od navedene sistemske ureditve obveznosti preživljanja in olajšav ter je zato sistemsko nesprejemljiva.
Kako si nekdo sploh upa napisati tak birokratski stavek? Potem najbolje, da vladi ne predlagamo več nič, ker so zadeve sistemsko nesprejemljive. Potem me sploh ne čudijo komentarji na račun javne uprave.
Se strinjam z ministrstvi glede tega predloga. Vnukom po zakonu ni potrebno skrbeti za stare starše, zato bi bila olajšava pri dohodnini za tako prostovoljno dejanje nesmislna. Je pa dobro vprašanje, če bi se zakon moral spremeniti tako, da bi takšna skrb pod določenimi pogoji morala biti obvezna, saj se velio ljudem zdi to njihova moralna dolžnost.
Tale portal je menda namenjen na spremembe oziroma izboljšanje obstoječe zakonodaje.
Zato sklicevanje na obstoječo zakonodajo, da predlog ni sprejemljiv, je tako skrajno neumno.
Drugi odziv je mogoče razumeti, kot predlog izkoriščanja luknje v zakonu.
Če želimo, da bomo lahko za stare starše uveljavljali olajšavo, naj nas pač stari starši posvojijo in s tem postanejo starši?
Ali celo obratno? Da mi postanemo starši svojim starim staršem?
Neumni odzivi pristojnih organov.
Naj se razmisli o neformalni oskrbi doma in bi bilo ceneje kot v domu. Tisti, ki bi skrbel za onemoglega starša ali starega starša bi imel določeno varstvo v smislu delovne in pokojninske dobe ter sredstva za preživljanje.
Da tudi, toda nekateri potrebujejo instucionalno varstvo in pomoc. Oseba ki jo navajas bi morala biti ustrezno izobrazena in usposobljena, zal pri nas manjka celo druzinskih zdravnikov.
Pa ne samo da bi morala biti oseba ustrezno izobrazena. Oskrba ostarele dementne osebe je lahko zelo naporno to pomeni 24/7 delavnik. Oskrba traja lahko 10 in več let pri tem pa se ta oseba (negovalca) tako izčrpa, da na koncu sam potrebuje negovalca. V domu so strokovno podkovani, še bolj pomembno pa je da niso čustveno obremenjeni (kar svojci smo) in pa da se menjajo, on oddela 8 ur in gre domov, ima dopust, damači tega nimajo.
Podpiram pa to da se družinam pomaga v takih primerih saj 1.000 Eur na mesec ni majhen strošek.
Absolutno ZA in podpiram predlog.
www.fu.gov.si/fileadmin/Internet/Uvodne_strani/Prebivalci/davki123.pdf