1. 3. 2019
Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Uvodoma bi najprej podali komentar z vašo trditvijo, da se »V Slovenijo letno uvozi približno milijon ton krme za rejne živali«. To namreč ne drži. Ta številka se nanaša na vse pošiljke krme, ki so bile sproščene v prost pretok na področju Slovenije, namembne države pošiljk krme pa so bile različne. V Slovenijo je bilo npr. v letu 2017 uvoženih 404.889 ton krme. Glavnino od navedene količine uvožene krme (91%) so predstavljale sojine tropine.
Krma predstavlja občutljivo področje na začetku prehranske verige in je ključnega pomena za več milijonov živinorejcev v Evropski uniji (EU). Krma je najpomembnejši stroškovni dejavnik, ki predstavlja slabo polovico vrednosti živalskih proizvodov EU. Tehnološki napredek, izboljšave in inovacije pri upravljanju kmetij pa omogočajo vedno boljšo uporabnost krme. Poleg gospodarskih koristi je nižje tudi onesnaženje (npr. ogljični odtis) na proizvodno enoto.
Doseganje visoke ravni varovanja zdravja ljudi in živali je eden od temeljnih ciljev živilske in krmne zakonodaje.
Pravila glede dajanja posamičnih krmil in krmnih mešanic na trg v Evropski uniji, kot tudi njihovo uporabo za živali, vključno z zahtevami za označevanje, embaliranje in predstavljanje ureja danes Uredba 767/2009/ES*, ki se neposredno uporablja v celotni EU.
Navedena uredba* je rezultat zadnje modernizacije in poenostavitve zakonodaje o dajanju krme na trg in njene uporabe. Ta revizija zakonodaje je potekala v EU 2007 – 2009. Pri projektu, katerega cilji so bili med drugim tudi, da se doseže pravna jasnost in usklajeno izvajanje v EU, olajša nemoteno delovanje EU trga in omogoči uporabnikom krme, da se odločijo na podlagi dobre obveščenosti, ne da bi jih označbe pri tem zavedle. Pri tem so sodelovale vse zainteresirane strani.
Osnovna pravila glede označevanja posamičnih krmil so vključena v Uredbo 767/2009/ES*. Dodatne zahteve glede označevanja posamičnih krmil, ki so živalskega izvora, pa so tudi del drugih predpisov.
Navedba porekla na oznaki krmnega proizvoda - posamičnega krmila (ki bi bilo živalskega izvora) trenutno ni obvezna navedba na oznaki. Je pa to dovoljena (prostovoljna) navedba.
V povezavi z vašo pobudo »Tista živila živalskega izvora, ki morajo po trenutni zakonodaji imeti znano informacijo o poreklu živila, naj imajo znano tudi poreklo krme«, ki ste jo podali preko spletnega portala Predlagam vladi, bi podali še nekaj dodatnih pojasnil.
Vsega, kar se uporablja v prehrani ljudi, ni možno uporabiti v prehrani živali, ki so namenjene proizvodnji hrane. V krmno verigo živali, ki so namenjene proizvodnji živil, lahko vstopijo samo snovi živalskega izvora, ki so pridobljene od živali, ki so bile pregledane s strani uradne veterinarske službe in predelane ali obdelane v skladu z določenimi standardi predelave (ki so pa včasih celo strožji od standardov predelave za ljudi). Živalski stranski proizvodi, ki niso namenjeni prehrani ljudi, se lahko uporabijo v prehrani živali samo, če so tveganja za javno zdravje in zdravje živali, med njihovo predelavo in dajanjem na trg, zmanjšana na minimum.
Nenazadnje je potrebno upoštevati tudi omejitve in prepovedi glede uporabe določenih snovi v prehrani živali, ki so tudi vključene v zakonodajo. Tako je npr. uporaba predelanih živalskih beljakovin iz prežvekovalcev (ti. mesne moka iz prežvekovalcev) v prehrani živali, ki so namenjene proizvodnji hrane, prepovedana. Predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev (npr. ti. mesna moka iz perutnine) pa je možno uporabiti le v prehrani rib (akvakulturi), ki so namenjene proizvodnji živil.
Za živali, ki niso namenjene proizvodnji hrane, navedene prepovedi / omejitve glede uporabe v krmni verigi ne veljajo. Več informacij je na povezavi: Prepoved krmljenja v povezavi s TSE zakonodajo | Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin
V povezavi z vašo pobudo po spremembi zakonodaje bi še dodali, da tega Slovenija trenutno ne more nacionalno urediti. Na tem področju imamo namreč harmonizirano zakonodajo, ki se uporablja v celotni EU neposredno, prenos v nacionalni pravni red pa ni potreben.
Zahvaljujemo se vam za vašo pobudo, ki pa je do naslednje revizije uredbe*, žal ni možno obravnavati v okviru zakonodajnih inštitucij (Evropske Komisije, Sveta in Evropskega parlamenta), ki delujejo v EU.
* Uredba (ES) št. 767/2009 o dajanju krme v promet in njeni uporabi, spremembi Uredbe (ES) št. 1831/2003 Evropskega parlamenta in Sveta in razveljavitvi Direktive Sveta 79/373/EGS, Direktive Komisije 80/511/EGS, direktiv Sveta 82/471/EGS, 83/228/EGS, 93/74/EGS, 93/113/ES in 96/25/ES ter Odločbe Komisije 2004/217/ES (Uradni list EU 229/2009), z vsemi dopolnitvami
Probna objava, kako deluje nov portal... in ali je mogoce objavo popraviti...
Pa preizkusimo še gnezdenje.
Še en nivo?
ŠE EN NIVO!
Popravljanja ni? :(
Žalostno. Po večletnem delu vzpostavitve novega portala, so sposobni izdavit tole
Pri večini predlogov tukaj gor je opazno, da večina predlagateljev sploh ne ve kako stvari delujejo in zato nekateri predlgajo nemogoče zadeve.
Jasno je, da Slovenija nima samooskrbe in zato večino hrane ali surovin za hrano pač uvozimo. V EU gre za prost pretok blaga ljudi in kapitala. Zato na primer lahko uvažamo pšenico iz različnih držav.
Mogoče komu ne bo všeč, kr bom sedaj zapisal. Čeprav vam peki zatrddijo, da je kruh slovenski pa je moka od tam, da sami ne vedo od kje. Seveda je kruh narejen v Sloveniji. Vsi pa vemo, da četudi bi bila samo slovenska moka je to tak izdelek, da je v silosih pomešana pšenica od stotine kmetov in posledično tudi moka. In nikoli ne veš od katerega kmeta je.
No sedaj pa k bistvu. Ko je poletje in je žetev na višku se tudi maksimalno trguje s pšenico. Vsak mlinar dobro ve, kot dober gospodar, da pač pšenico kupi tam, kjer je najcenejša. Kot sem pa že prej omenil je Slovenija tudi nima dovolj za vse potrebe je nujno, da se jo tudi uvozi. Zato ponavadi julija, avgusta in septembra stotine tovornjakov vozi pšenico iz Poljske, Madžarske, Ukrajine in še kod v Slovenijo v naše silose. Iz te pšenice se potem melje moka in speče odličen SLOVENSKI kruh.
Ne bom dalje pisal, kerr je brez smisla. Slovenija je delček ena majhhna vasica na globalnem zemljevidu. Danes se pač nekaj dela tukaj nekaj tam. Vse se zelo hitro spreminja in digitalizira.
Ne obremenjujsmo se z nepomembnimi stvarmi.
Vsejedci bi s tem ukrepom lahko brez pomoči SURS-a in brez kontaktiranja proizvajalcev ugotovili, da so živila živalskega izvora, za katera ni bilo potrebno uporabiti krme iz tujine, v manjšini. "Lokalnost" gre takoj "po gobe". Te dodatne informacije bi v sklopu različnih načinov ozaveščanja lahko pomagale ljudem razumeti, da industrijska živinoreja Slovencem otežuje samooskrbnost.
Moja teza je torej, da bi ta predlog s povzročitvijo zmanjšanja povpraševanja po živilih živalskega izvora (živilih živalskega izvora iz industrijske živinoreje) Slovencem lahko pomagal pri povečanju samooskrbnosti. Tvoj komentar pa izhaja iz stališča, da je vse v redu, če samooskrbnost Slovenije ostane tako slaba kot je.
Če po tem mojem komentarju in po vseh informacijah, ki so podane že v samem predlogu, še vedno misliš, da gre za nepomembne stvari, nisi med tako pravičnimi ljudmi kot si sam misliš.
Zakaj sicer samo za živila živalskega izvora? Jaz bi to razširil na vse izdelke.
Kot primer: Slovenski jabolčni sok, narejen iz kitajskih jabolk in brazilskega sladkorja.
Lahko seveda gledamo širše, a krma naj bo prioritetno področje:
- ker: vsaj dve tretjini uvožene krme zaradi intrinzične neučinkovitosti reje toplokrvnih živali postane odpadek
- ker: "the majority of the outsourced emissions from the EU diets are related to land use change emissions from feed production"
- ker: uvozimo več krme kot živil (če med živila ne štejemo pijač)
Skrajni cas, cetudi v kontroli eko pridelave kmet mora pokazati poreklo krme.
Kmet bo torej rabil res zaposlit nekoga za administracijo...