Slovenjenje programja
Predlagam, da se v okviru npr. Službe za slovenski jezik oblikuje sistematičen projekt slovenjenja programja.
Zaradi relativno majhnega števila govorcev, posebno na posameznih strokovnih področjih, je za razvijalce strokovnih programov razvijanje in vzdrževanje uporabniškega vmesnika v slovenščini nezanimivo.
Ker se je večina dela na vseh področjih prestavila na računalnike, to pomeni, da so strokovnjaki z vseh področij dnevno izpostavljeni tuji terminologiji, zato ta prehaja v pogovorni jezik in posledično izpodriva domače izrazje ali še slabše, da do razvoja slovenskega strokovnega besedja sploh ne prihaja.
1. Zato bi predlagal, da se naredi pregled po univerzah, zbornicah, mogoče kot naloga v okviru kakšnega predmeta na fakulteti, za vsa področja, kateri programi so najbolj razširjeni.
(od agronomije, animacije, arhitekture, arheologije, astronomije, … ekonomije, elektrotehnike… biologije, farmacije, filmske industrije, fizike, geodezije, glasbe, gledališča, gradbeništva, grafično oblikovanje, … kibernetike, lesarstva, mehanike, medicine, metalurgije … računalništva, telekomunikacij, … zgodovine, zoologije, …)
2. Oblikovala bi se splošna pravila (nekaj je že pripravljalo društvo Lugos)
3. Za posamezna področja bi izbrali dva programa, če nista še slovenjenja, stopili v stik z razvijalci in naredili razpis za prevod uporabniškega vmesnika s pripadajočo podporo (pomoč, …)
4. Tekom slovenjenja bo prihajalo do vprašanj glede terminov, za katere naj se zadolži strokovno javnosti pod vodstvom ustrezne izobraževalne ustanove, če terminoloških slovarjev ali pojmovnikov še ni oblikovanih.
5. Na letni ravni bi bilo potem potrebno ob izdih novih različic programov vzdrževanje prevoda.
Za ta program bi v proračunu morali zagotoviti stalen vir. Prvi vložek bi bil sicer večji, vendar bi se potem omejil le na vzdrževanje in posodabljanje.