28. 2. 2019
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Glede na to, da se pri izračunu pokojninske osnove upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove od leta 1970 naprej, se le-te zaradi povsem objektivnih razlogov, kot so valutne spremembe, denominacija in učinki inflacije, ne morejo šteti v nominalnih zneskih, temveč se preračunajo z valorizacijskimi količniki na raven povprečnih plač in pokojnin v letu pred letom, v katerem se pravica do pokojnine uveljavi. Valorizacijske količnike, v skladu z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2) vsako leto objavi minister, pristojen za delo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance.
Po ZPIZ-2 se valorizacijski količnik določi kot razmerje med povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za koledarsko leto pred letom, za katero so določeni količniki ter povprečno plačo na zaposleno osebo, izplačano za posamezno koledarsko leto. Tehnika izračuna se je z uveljavitvijo ZPIZ-2 spremenila, saj prejšnji Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-1) z valorizacijskimi količniki ni vzpostavljal medsebojne primerljivosti mesečnih povprečij osnov iz koledarskih let, vštevnih za izračun pokojninskih osnov, hkrati pa je ustvarjal relativno enakost med pokojninami, ki so bile uveljavljene v različnih letih. Vrednost valorizacijskega količnika za preračun mesečnega povprečja osnov iz zadnjega koledarskega leta pred letom, v katerem ti veljajo, je po uveljavljeni formuli vedno enaka 1, zato se povprečna mesečna osnova iz tega leta pri izračunu pokojninske osnove upošteva v dejanskem znesku, medtem ko se preostala mesečna povprečja preračunajo z ustreznimi valorizacijskimi količniki. Po načinu izračuna po ZPIZ-1 je v letu 2012 znašal valorizacijski količnik le še 0,732 in bi vsako leto dodatno padal.
Valorizacijski količniki, izračunani tako, kakor določa drugi ostavek 35. člena ZPIZ-2, skupaj z načinom usklajevanja pokojnin, določenim v 106. členu ZPIZ-2, odpravljajo tako imenovano horizontalno enakost med pokojninami, uveljavljenimi v različnih obdobjih.
Institut usklajevanja pokojnin je namenjen ohranjanju njihove vrednosti, izvede se enkrat letno, njena podlaga pa je rast povprečne mesečne bruto plače in povprečne rasti cen življenskih potrebščin v Republiki Sloveniji, ki ju ugotovi in uradno objavi Statistični urad Republike Slovenije. Uskladitev pokojnin temelji izklučno na rasti cen življenjskih potrebščin ali povprečne mesečne bruto plače, zato do znižanja pokojnin ne more priti.
Poudarjamo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu z načeli solidarnosti in vzajemnosti, kar v osnovi pomeni, da se pravica do pokojnine in druge pravice iz naslova minulega dela priznavajo na temelju vplačanih prispevkov in minulega dela ter da mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema, v določenih primerih pa se z načeli vzajemnosti in solidarnosti zavarovancem zagotovi višje pravice, kot bi jim šle glede na vplačane prispevke. Ker je namen usklajevanja pokojnin ohranjanje vrednosti vseh pokojnin, tako višjih kot nižjih, je predlagan način usklajevanja v enakih zneskih za vse pokojnine neprimeren, saj bi porušil princip, ki ga zasleduje uveljavljen pokojninski in invalidski sistem.
Način izračuna valorizacijskega količnika za preračun osnov zavarovanja ter uskladitve pokojnin sta v trenutno veljavni zakonodaji ustrezno urejena, saj zagotavljata višje pokojninske osnove glede na predhodno veljavno zakonodajo, hkrati pa način usklajevanja pokojnin ohranja vrednosti pokojnin, zato menimo, da predstavljen predlog, ki bi bil ob spremenjenem količniku podlaga za ponovno odmero vseh uveljavljenih pokojnin, ni primeren za nadaljnjo obravnano.