Ukinitev placila elektricne omreznine

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Na računu za elektriko se z isto položnico plačujeta dve storitvi, ki ju izvajata dve različni družbi:

1. dobava električne energije (izvaja izbrani dobavitelj, ceno določa dobavitelj);
2. omrežnina: plačilo stroškov omrežja in storitev, potrebnih za dobavo porabljene električne energije (izvajata distribucijski in sistemski operater, ceno določa Javna agencija RS za energijo);

K temu so dodani še:

1. prispevki za spodbujanje obnovljivih virov energije, za spodbujanje učinkovite rabe energije in za financiranje operaterja trga (določa jih vlada RS);
2. DDV in trošarina (določa jih vlada RS).

Dobavljena električna energija se plačuje pretežno na podlagi porabljene električne energije (kWh), fiksnega dela ni ali pa je zelo majhen. Fiksni del plačila električne energije obstaja le pri nekaterih dobaviteljih. Če se odjemalcu takšen način zaračunavanja zdi nepravičen, lahko vedno izbere dobavitelja in ponudbo, kjer fiksnih stroškov ni. Pri plačilu dobavljene energije prevladuje strošek proizvodnje elektrike, ta del plačila gre elektrarnam.

Omrežnina se plačuje delno na porabo (kWh) in delno na priključno moč (kW). Omrežnina je namenjena plačilu stroškov omrežja. Ti stroški obstajajo, tudi če odjemalec ne porabi nič energije, zato je agencija uporabila kombiniran način plačevanja: delno kot fiksen strošek in delno sorazmerno s porabo električne energije. Lahko, da se bodo razmere spremenile in bo agencija določila drugačen način plačevanja za omrežje, lahko tudi izključno kot fiksen strošek,  na priključno moč.

Nekateri prispevki se, skladno z evropskim pravnim redom, ne morejo plačevati sorazmerno porabi, zato so določeni glede na priključno moč.

Vse skupaj prinese znesek, ki ima fiksni del, odvisen od priključne moči, in variabilni del, odvisen od  porabe električne energije. A še vedno tisti, ki porabi manj, plača manj.

Za povprečnega gospodinjskega odjemalce je doslej veljalo, da je bil strošek za omrežje približno enak strošku za električno energijo. To je veljalo že pred uvedbo energetskega trga, ko plačilo stroškov omrežja in energije še nista bila ločena. Odjemalci, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami ali celo neposredno na elektriko, porabijo nadpovprečno veliko elektrike in delež za porabljeno elektriko (kWh) na njihovih računih je precej višji od fiksnega zneska.

Slovenski pravni red zahteva, da so vse postavke na računu ločene, zato so računi razmeroma zapleteni, saj z enim računom plačujemo več storitev, povrhu pa še prispevke in davke. Zavedati se je potrebno, da gre omrežnina k drugim podjetjem, kot plačilo za električno energijo, čeprav odjemalci dobijo le en račun. Na ta način prihranimo stroške pošiljanja ločenih računov za uporabo omrežja in za dobavo električne energije.

Prispevki so potrebni za spodbujanje investicij v obnovljive vire in učinkovito rabo. Skupaj z EU se je tudi Slovenija zavezala prehodu v brezogljično družbo in ta prehod ne bo mogoč brez spodbud. Zaprtje termo elektrarn bo treba nadomestiti z obnovljivimi in nizkoogljičnimi viri in z zmanjšano porabo.

Vsekakor pa je potrebno plačevati tudi za stroške omrežja: za gospodinjstva je doslej vedno veljala zakonitost, da je strošek omrežja približno enak strošku dobavljene energije. Torej: brez omrežja ni elektrike, strošek omrežja se ne zaračunava »po nepotrebnem«.