Zmanjšanje proračunskega primanjkljaja z davkom na hišne ljubljenčke
Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, bo država pobrala manj davkov kot običajno, a se njena poraba ne bo zmanjšala, zato se bo povečeval primankljaj v državnih blagajnah. Država se bo letos zadolžila za skoraj 30% svoje porabe (nekaj manj kot 3 mdr od 10 mrd kolikor znaša proračun). Poleg tega ima dolgove še iz preteklih let, zato se njen dolg stalno povečuje in če se bo tako stanje nadaljevalo, se bomo v nekaj letih znašli v enaki situaciji kot je danes Grčija, vendar bo situacija še težja, saj ne bo le Slovenija v takem položaju, ampak bo celotna Evropa.
Verjetno si nihče ne želi, da bi do tega prišlo, zato predlagam, da se javnofinančne težave začne reševati takoj. Glede na to, da vlada ni sposobna zmanjšati državnega aparata, bo potrebno uvesti nove davke, a dvig trošarin na energente in elektriko ni ravno primeren, saj povečuje stroške gospodarstvu, zato bo potrebno uvesti druge davke, ki gospodarstva ne bodo prizadeli.
Z davkom na nepremičnine ne bo večjega izplena za državo, saj ga bodo dobile občine, zato je potebno obdavčiti tiste stvari, ki jih imajo državljani, vendar se jim lahko enostavno odpovejo in s tem svoje interese in dohodke preusmerijo na druga področja, a morajo biti v takem obsegu, da se obdavčitev izplača in hišni ljubljenčki so taka stvar, ki bi jo lahko zelo enostavno obdavčili.
Obdavčitev vseh hišnih ljubljenčkov, kot so ptiči,ribe, glodalci, mačke, psi, plazilci in ostale živali, ki niso namenjene kmetijski proizvodnji, bi lahko prinesla velik izplen v proračun. Predlagam, da bi se pobiralo akontacijo davka v višini 10 eur na mesec na vsako žival, ob koncu leta pa bi se jih vneslo v dohodnino enako kot vzdrževane družinske člane, le da bi namesto olajšave morali zavezanci plačati 1% dohodnine za vsako žival, vendar minimalno 100 eur.
Sredstva, ki bi se na ta način zbrala, bi se namenila v prvi vrsti za urejanje osnovnih potreb za normalno bivanje državljanov, kot so stanovanjska problematika, vrtci in domovi za ostarele, saj ni normalno, da se morajo mladi zadolžiti za 20 do 30 let, da lahko živijo v normalnih razmerah, v nekaterih krajih pa se na vrtec čaka več kot leto, ostareli pa na dom čakajo več kot 3 leta. Večino sredstev bi se namenilo za zmanjšanje vrzeli v proračunu oz. odplačevanje dolga.
Poleg dodatnih prihodkov v proračun, bi dobili tudi centralno evidenco živali, saj sedaj lahko vsak kupi hišnega ljubljenčka in z njim dela kar hoče, zato smo priča mnogim potepuškim živalim, saj se jih lastniki enostavno naveličajo in jih "zapustijo" kjerkoli. Davek bi bil v tem primeru koristen, saj bi se mnogi začeli zavedati, da je posest živali neka odgovornost, hkrati pa bi lahko sankcionirali vse tiste, ki živali ne bi prijavili in odjavili.
Za konec pa še izračun, da bo državi jasno, da se ji uvedba tovrstnega davka na dolgi rok izplača.
Skupnega števila za hišne ljubljenčke ni objavljenega, zato za izračun lahko predpostavimo, da ima vsak drugi Slovenec vsaj eno žival, nekateri pa celo več (Znani so primeri, ko imajo ljudje tudi po 10 mačk ali tudi 20 kanarčkov), zato lahko rečemo, da ima v povprečju vsak Slovenec eno žival, kar pomeni, da imamo 2.000.000 hišnih ljubljenčkov. Pri takem številu bi bil bil pri davku 100 eur na leto na žival izplen 200 mio eur davka. Minimalni davek pa bi plačevali samo tisti, katerih dohodki so manj kot 15% nad minimalno plačo, ostali pa bi vsi plačevali več. Mnogo psov imajo tudi zdravniki, odvetniki, notarji in drugi dobro plačani uslužbenci in pri teh bi bil izplen iz davka veliko višji. V primerih, ko ima notar 50.000 eur dohodka, bi plačal za vsako žival 500 eur davka. Zaradi obdavčitve pri dohodnini, bi bil verjetno izplen enkrat večji in bi lahko na ta način država dobila 400 miljonov eur letno, kar pomeni, da bi se za toliko manj zadolžila in plačala 15 miljonov manj obresti na leto. Da bi preprečili izogibanje davku, bi tisti, ki imajo prijavljeno vzrževano osebo v dohodnini plačali še davek na njegove hišne ljubljenčke.
Glavni učinki bi bili verjetno na kratek rok manjše število hišnih ljubljenčkov, saj be se jim tisti, ki niso nanje navezani verjento odpovedali, na dolgi rok bi se verjetno povečala rodnost, saj pri mnogih parih hišni ljubljenček nadomešča otroka in če bi se mu zaradi davka odpovedala, bi si omislila otroka in bi se povečala rodnost. S tem pa bi rešili tudi mnoge druge probleme kot so zlom pokojninskega sistema, pomanjkanje delovne sile in ostalih težav, ki bodo nastale zaradi zmanjšanja števila prebivalstva. Predvsem pa bi s tem davkom zmanjšali primanjkljaj v proračunu in znižali stroške obresti.
Vlada na vsakem koraku govori kako dela v dobrobit državljanov in če to misli resno, bo ta davek uvedla.