11. 10. 2010
Odziv Ministrstva za gospodarstvo
V zvezi s tem predlogom pojasnjujemo, da je odškodninska odgovornost direktorjev, torej članov uprave, pa tudi članov nadzornih svetov, že urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB3 v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) in velja ne glede na lastništvo za vse gospodarske družbe.
ZGD-1 namreč v prvem odstavku 263. člena določa, da mora član organa vodenja ali nadzora pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe. Nadalje v drugem odstavku istega člena ZGD-1 določa, da so člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovorni družbi za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti.
Vendar pa nadalje v tretjem odstavku določa, da članu organa vodenja ali nadzora ni treba povrniti škode, če dejanje, s katerim je bila družbi povzročena škoda, temelji na zakonitem skupščinskem sklepu. Odškodninska odgovornost člana poslovodstva pa ni izključena, čeprav je nadzorni svet ali upravni odbor odobril dejanje. Družba se odškodninskim zahtevkom lahko odreče ali jih pobota šele tri leta po nastanku zahtevka, če s tem soglaša skupščina in če temu pisno ne ugovarja manjšina, ki ima skupno vsaj desetino osnovnega kapitala. Četrti odstavek tega člena še določa, da lahko odškodninski zahtevek, ki ga ima družba do člana organa vodenja ali nadzora, uveljavljajo tudi upniki družbe, če jih družba ne more poplačati.
Tožbo za povrnitev škode pa natančneje določa 327. člen ZGD-1, ki določa da mora poslovodstvo (če je tako sklenila skupščina z navadno večino) vložiti tožbo za povrnitev škode v zvezi z vodenjem posameznih poslov družbe, ki je družbi nastala kot posledica kršitve dolžnosti članov organov vodenja ali nadzora v šestih mesecih od dneva skupščine. Če je to tožbo potrebno vložiti proti osebi, ki med odločanjem skupščine še vedno opravlja naloge člana organa vodenja ali nadzora, mora skupščina v skladu s drugim odstavkom tega člena imenovati posebnega zastopnika, ki zastopa družbo v postopkih pred sodiščem.
Če pa predlog za vložitev tožbe na skupščini ni sprejet ali če skupščina ne imenuje posebnega zastopnika ali če poslovodstvo ali posebni zastopnik ne ravnata v skladu s sklepom skupščine iz prvega odstavka 327. člena, lahko tako tožbo v svojem imenu ali za račun družbe na podlagi 328. člena ZGD-1 vložijo delničarji, katerih skupni deleži znašajo najmanj desetino osnovnega kapitala ali katerih nominalni znesek ali pripadajoči znesek osnovnega kapitala znašajo najmanj 400.000 eurov. Delničarji, ki vložijo tožbo, morajo shraniti delnice pri klirinško depotni družbi, če niso deponirane ali izdane v nematerializirani obliki ter ne smejo z njimi razpolagati do odločitve o tožbenem zahtevku, sicer se šteje, da so tožbo umaknili. Prav tako morajo dokazati, da so bili imetniki delnic vsaj tri mesece pred skupščino, ki je zavrnila njihov predlog.
Naj na koncu opozorimo še na dejstvo, da so podani odgovori neobvezna razlaga zakonskih določil, saj ministrstvo kot upravni organ ni pristojno podajati avtentične razlage zakonskih določb.