Predlog z odzivom pristojne institucije

Finančni temelji za prihodnost otrok

1462 OGLEDOV 23 KOMENTARJEV

Varčevanje bi morali spodbujati, ne kaznovati. Vpliv varčevanja na otroški dodatek in plačilo vrtca so v spletni anketi mnogi označili za veliko težavo in razlog, da se ne odločijo za varčevanje ali pa varčujejo v gotovini. Eden od staršev je zapisal, da »država kaznuje tiste, ki varčujejo in mislijo na prihodnost svojih otrok«. Pozivam državo, da spremeni tovrstno politiko, da bo otrok imel finančne temelje za prihodnost. Temu se pridružuje tudi Zveza potrošnikov. Četudi privarčevana sredstva pogosto ne vplivajo na otroške dodatke in plačilo vrtca, to ne velja vedno, poleg tega družina ne ve, kdaj bo zaradi prihrankov »napredovala« v višji dohodkovni razred in izgubila del ugodnosti. Prihranki bi morali biti po mojem mnenju iz izračuna izključeni vsaj do določene višine.

Zakon tudi ne razlikuje med davčnimi zavezanci glede na starost, zato je otrok z obdavčljivimi prihodki davčni zavezanec. Zanj napoved oddajo starši, ki tudi poravnajo plačilo davka. Obresti so obdavčene po 25-odstotni davčni stopnji, a le nad 1000 €, če jih izplačajo banke ali hranilnice v EU, drugače pa v celoti.

19 glasov

5 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR F Ferenc 156 predlogov

STATUS PREDLOGA

PREDLOG POSLAN 27. 11. 2018
KONEC OBRAVNAVE 18. 12. 2018
ODGOVOR 27. 10. 2023

Odgovor

27. 10. 2023

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Pri letnih pravicah iz javnih sredstev (otroški dodatek, znižano plačilo vrtca, državna štipendija, subvencija šolske prehrane) se zdaj premoženje, med katero sodijo tudi prihranki, upošteva tako, da se skupna vrednost premoženja, ki se upošteva po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US, 51/16 – odl. US, 88/16, 61/17 – ZUPŠ, 75/17, 77/18, 47/19, 189/20 – ZFRO, 54/22 – ZUPŠ-1 in 76/23 – ZŠolPre-1B), v skladu z 19. členom istega zakona najprej zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka oz. 22.336,32 evra.

Pri letnih pravicah se praviloma upoštevajo dohodki iz preteklega leta, medtem ko se premoženje (prihranki) praviloma upošteva na dan vložitve vloge, zato lahko nastane položaj, ko se lahko dohodek iz preteklega leta hkrati upošteva kot premoženje, npr. v obliki prihrankov. Zaradi poenostavitve postopka oz. ker v praksi ne bi bilo mogoče v posameznem primeru ugotavljati, katero premoženje (prihranki) je bilo pridobljeno z dohodki iz preteklega leta, se pri letnih pravicah celotna vrednost ugotovljenega premoženja najprej zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka ne glede na sestavo premoženja. Kar ostane, se upošteva tako, da se ugotovljeni dohodki povečajo za fiktivno določen dohodek, in sicer v višini letnega zneska obresti, izračunanih od vrednosti premoženja (zdaj 0,50 odstotkov). Pri tem se upošteva povprečna letna obrestna mera za gospodinjstva za vezane vloge nad enim letom do dveh let za leto pred letom vložitve vloge po podatkih Banke Slovenije. Če med vložitvijo vloge podatek o tej obrestni meri še ni na voljo, se upošteva podatek za predpreteklo leto.

Iz navedenega izhaja, da se prihranki pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka in znižanega plačila vrtca že zdaj upoštevajo samo delno, zato Vlada Republike Slovenije predloga ne podpira.

Finančni temelji za prihodnost otrok

Odgovor

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Komentarji