9. 3. 2020
Odziv Ministrstva za pravosodje
Zakon o zemljiški knjigi (ZZK-1) v 125.a členu ureja postopek vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov. Prvi odstavek tega člena določa, da mora biti zemljiškoknjižni predlog vložen elektronsko. V nadaljevanju tega člena so določene osebe, ki lahko v imenu predlagatelja vložijo zemljiškoknjižni predlog. V skladu z drugim odstavkom tega člena mora zemljiškoknjižni predlog v imenu predlagatelja vložiti notar kot pooblaščenec predlagatelja. V tretjem odstavku tega člena je določeno, da lahko zemljiškoknjižni predlog, razen predloga za vpis zaznambe vrstnega reda in predloga za predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu, ne glede na prejšnji odstavek, vloži tudi vsaka fizična ali pravna oseba v svojem imenu, če ima digitalno potrdilo z varnim elektronskim podpisom in varni elektronski predal, in je vključena v informacijski sistem za varno elektronsko vročanje v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko poslovanje v civilnih sodnih postopkih, ter naslednja oseba kot pooblaščenec oziroma zakoniti zastopnik predlagatelja: odvetnik, samostojni podjetnik posameznik ali gospodarska družba, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje storitev posredovanja v prometu z nepremičninami po zakonu, ki ureja nepremičninsko posredovanje, če je posredovala pri sklenitvi prodajne pogodbe ali drugega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, ki je podlaga za zahtevani vpis, in Državno odvetništvo Republike Slovenije. Enajsti odstavek istega člena določa, da lahko predlagatelj, ne glede na prvi odstavek tega člena vloži predlog za vknjižbo lastninske pravice v svojo korist v vrstnem redu vložitve tega predloga tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se med uradnimi urami osebno zglasi pri zemljiškoknjižnem sodišču, na območju katerega so nepremičnine, ki so predmet predloga, če zemljiškoknjižnemu sodišču izroči vse listine, ki so podlaga za zahtevani vpis, iz prvega odstavka 142. člena ZZK-1, in če hkrati plača sodno takso za predlog. Nadalje pa dvanajsti odstavek določa, da uradna oseba zemljiškoknjižnega sodišča sprejme zemljiškoknjižni predlog na zapisnik, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka, tako da za predlagatelja sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog in v elektronsko obliko pretvori listine iz 1. točke prejšnjega odstavka.
Določba 125.a člena ZZK-1, uzakonjena s spremembo ZZK-1C, predpisuje obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov po notarju, vendar v svojem besedilu predvideva tudi izjeme. Elektronske zemljiškoknjižne predloge tako lahko vlagajo tudi fizične in pravne osebe v svojem imenu, če imajo pridobljeno kvalificirano digitalno potrdilo in varni elektronski predal ter pooblaščenci ali zakoniti zastopniki, ki so lahko odvetniki, nepremičninske družbe in Državno odvetništvo. Vsi ti »zunanji kvalificirani predlagatelji« smejo vlagati vse zemljiškoknjižne predloge, razen tistih, za katere je zakonodajalec ocenil, da predstavljajo posebno kategorijo v smislu varstva stranke. Med profesionalne zastopnike spadajo vsi subjekti, ki po matičnem zakonu, ki ureja njihov položaj, lahko zastopajo stranke v sodnih postopkih. Vložitev zemljiškoknjižnega predloga kot pooblaščenec (po pooblastilu predlagatelja) ima značilnost (pravno naravo) zastopanja stranke (predlagatelja) pred sodiščem.
Iz opisane zakonske ureditve izhaja, da je pri vložitvi predloga za vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo možna tudi vložitev predloga na zapisnik pri samem sodišču, kar opravi sam predlagatelj (enajsti odstavek 125.a člena ZZK-1). Pri tem uradna oseba, zaposlena pri zemljiškoknjižnem sodišču, opravi opravila, potrebna za izvedbo vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo (dvanajsti odstavek 125.a člena ZZK-1). Edini strošek, ki ga ima predlagatelj, je plačilo sodne takse za predlog, vsa ostala procesna dejanja za vknjižbo lastninske pravice opravi zemljiškoknjižno sodišče brez dodatnih stroškov.
Zaradi posebnih pravil o zaznambi vrstnega reda (69. in 70. člen ZZK-1) je bila v zakonu sprejeta rešitev, da lahko predlog za tako zaznambo oziroma predznambo ali vknjižbo v zaznamovanem vrstne redu vloži samo notar. Obvezno vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov po notarju je tako predvideno le v primeru vložitve predloga za vpis zaznambe vrstnega reda (v skladu s 69. členom ZZK-1), za predznambo pravice v zaznamovanem vrstnem redu zaradi razpolaganja z zaznamovanim vrstnim redom (v skladu z 2. točko šestega odstavka in sedmim do devetim odstavkom 70. člena ZZK-1) in za vknjižbo v zaznamovanem vrstnem redu (v skladu z 2. točko šestega odstavka in sedmim do devetim odstavkom 70. člena ZZK-1). Druge zemljiškoknjižne predloge pa lahko elektronsko vloži predlagatelj neposredno sam ali po profesionalnem (kvalificiranem) zastopniku.
Elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in drugih vlog v zemljiškoknjižnih postopkih je omogočilo pomembno posodobitev in racionalizacijo poslovanja sodišča, znižanje stroškov poslovanja sodišč in skrajšanje časa odločanja v zemljiškoknjižnih postopkih, kar je predvsem v interesu strank zemljiškoknjižnih postopkov. Hitrost odločanja je pomemben vidik pravne varnosti, saj odpravlja negotovost glede vsebine stvarnopravnih razmerij glede nepremičnin. Obvezno vlaganje elektronskih predlogov tako sodišča pomembno razbremeni pomožnih opravil (pretvarjanje pisnih vlog v elektronske, izdelave in odprave pisanj in podobno), kar omogoča, da se odločanje v zemljiškoknjižnih postopkih osredotoči na vsebinsko presojo predlogov in s tem hitrejše odločanje. Prav iz razloga, ker uporaba računalniških aplikacij (vsaj na povprečni ravni računalniškega znanja danes) ni tako enostavna kot vlaganje pisnih vlog, je ZZK-1 omejil legitimacijo za vlaganje predlogov na osebe, za katere se predvideva, da imajo ustrezno znanje, to je zlasti notarje in odvetnike. To temelji na zakonodajalčevem razumnem premisleku, da so odvetniki in notarji najbolje usposobljeni za kakovostno in varno zastopanje strank v zemljiškoknjižnem sodnem postopku, s čimer v največji meri prispevajo tudi k učinkovitosti (hitrosti) teh sodnih postopkov.
Dodatno še pojasnjujemo, da v primeru situacije iz devetega odstavka 125.a člena ZZK-1, ko zemljiškoknjižni predlog temelji na zasebni listini, ZZK-1 določa posebna pravila v 142. členu, in sicer če se z zemljiškoknjižnim predlogom, ki ga vloži predlagatelj sam, odvetnik ali nepremičninska družba, zahteva vpis na podlagi zasebnih listin ali notarskega zapisa, se te listine ne priložijo zemljiškoknjižnemu predlogu, temveč mora predlagatelj, odvetnik ali nepremičninska družba v treh delovnih dneh po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga te listine izročiti notarju. Notar mora pretvoriti listine v elektronsko obliko, jih podpisati s svojim varnim elektronskim podpisom in priložiti predlogu. Slednje je nujno zaradi izrecne določbe 194. člena ZZK-1, ki določa, da ima v elektronsko obliko pretvorjena listina enako dokazno moč kot njen fizični izvirnik. Namen te določbe je varstvo pravne varnosti in zaupanja v zemljiško knjigo, saj bi dejstvo, da bi lahko vse fizične in pravne osebe samostojno pretvorile zasebne listine, ki so podlaga za vpis, resno ogrozilo pravno varnost in zaupanje v zemljiško knjigo, saj ne bi bilo mogoče zagotoviti, da je fizični izvirnik identičen elektronsko pretvorjeni listini oziroma ni javnopravnega subjekta, ki bi jamčil za avtentičnost. Razlog za določitev notarja kot kvalificirane osebe za pretvorbo listin je v njegovem posebnem statusu (kot osebe javnega zaupanja) in dejstva, da je mreža notarjev bistveno bolj razvejana (in tako bližje strankam) kot mreža okrajnih sodišč.
Menimo, da predlog državljana glede spremembe 125.a člena ZZK-1 v povezavi z možnostjo vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov s strani predlagateljev (fizične ali pravne osebe) ob veljavni ureditvi, ki (že) omogoča predlagatelju vlagati zemljiškoknjižne predloge, razen v utemeljeno izvzetih primerih, ni primeren za nadaljnjo obravnavo.