2. 6. 2019
Odziv Ministrstva za javno upravo
Pobuda o omejitvi števila mandatov funkcionarjev se nanaša na omejitev ustavno varovane volilne pravice, ki spada med temeljne človekove pravice. Omejitve te pravice so dopustne samo v utemeljenih primerih z ukrepi, ki so sorazmerni s cilji, ki jih zakonodajalec zasleduje. Z ustavo je omejitev pasivne volilne pravice urejena zgolj za redke najvišje državne funkcionarje, poleg predsednika republike imajo omejitev mandata na primer še ustavni sodniki.
Pasivna volilna pravica je temeljna politična človekova pravica in je osrednjega pomena za demokratično državo (43. člen Ustave Republike Slovenije; ustava). V skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen ustave) so ustavno dopustne le takšne omejitve pasivne volilne pravice, ki so v neposredni zvezi z legitimnim ciljem oziroma razlogom za njeno omejevanje (varstvo pravic drugih oziroma javne koristi) in kot take primerne in nujne za njegovo uresničitev ter sorazmerne v ožjem pomenu (tretji odstavek 15. člena ustave). Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-346/02 z dne 10.7.2003 ugotovilo, da ustava ne našteva razlogov, na podlagi katerih bi zakonodajalec lahko predpisal posamezne primere, vendar pa zakonodajalec lahko določi omejitve pasivne volilne pravice iz razlogov, ki so poznani v primerjalnih pravnih ureditvah in so sprejemljivi v svobodni in demokratični družbi, pri čemer pa se seveda tudi v takih primerih presoja dopustnost posega po načelu sorazmernosti. Ustavno sodišče se pri tem sklicuje na Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah, ki ga je sprejela Beneška komisija (na Zakonik dobre prakse v volilnih zadevah se redno sklicuje tudi Evropsko sodišče za človekove pravice). Iz omenjenega zakonika in njegove obrazložitve izhaja, da se za izvrševanje volilne pravice lahko določi pogoj starosti, državljanstva in prebivanja v državi, poleg tega pa se volilna pravica lahko odvzame tudi iz drugih razlogov, pri čemer morajo biti kumulativno podani naslednji pogoji: da je odvzem določen z zakonom, da je upoštevano načelo sorazmernosti, pri čemer so lahko pogoji za odvzem pasivne volilne pravice manj strogi kot pogoji za odvzem aktivne volilne pravice itd.
Tudi dokumenti Sveta Evrope na to temo (npr. Kongres lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope), ne vsebujejo podlag za omejitve pasivne volilne pravice, pač pa zgolj napotke za preprečevanje kopičenja funkcij v eni osebi. V Evropi poznamo en sam primer (Portugalska), kjer je pravica do izvolitve za župana omejena na tri zaporedne mandate, skupno torej na 12 let. Ministrstvu dostopne mednarodne primerjave položaja županov kažejo, da je večkratna zaporedna izvoljivost županov prej pravilo, kot izjema, saj ljudje zaupajo znanim kandidatom bolj, kot novincem. Pri tem velja opozoriti še, da raziskave ne dokazujejo vzročne povezave med številom mandatov in uspešnostjo ali neuspešnostjo funkcionarja.
Izhajajoč iz navedenega tovrstni predlogi terjajo tehtno in skrbno preučitev predvsem z vidika sorazmernosti s cilji, ki jih zakonodajalec zasleduje. Pri tem je dodatno potrebno upoštevati tako vidik primerljivosti ureditve za istovrstne funkcije kot tudi specifičnosti posameznih funkcij.
Za tak predlog se lahko zahvališ samo tistim nekaterim županom, ki mislijo, da za njih obstajajo drugačna pravila kot za ostale. Edina varovalka je omejitev mandata, pa čeprav bodo v to prisiljeni tudi tisti, ki delajo dobro. Nekje je treba enkrat začeti in tega do sedaj se še ni lotila nobena vlada. Najlažje je imeti mandat za celo življenje, preveč enostavno je to. Življenje ni samo sladek bonbonček, je velikokrat kisla kumarica.
Zakaj? Zakaj misliš, da ti veš več, od volilcev, ki so ga izvolili npr. tretjič?
Županskega mandate se po mojem mnenju nebi smelo omejevati. Če ga prebivalci občine ponovno volijo, zakaj bi se mandat omejil? Če župan korektno opravlja svoje naloge in deluje v interesu občanov, si zasluži možnost ponovne izvolitve. Prav tako je mesto župana demokratično voljena pozicija in je od občanov odvisno ali bo župan voljen ali ne, kar se mi zdi dovolj učinkovita varovalka pred morebitnimi zlorabami.
P.S:
Dodatek k predlogu:
-za kandidaturo na župansko mesto smejo kandidirati samo ljudje, ki niso v tesnem sorodstvenem razmerju z njim (da že v štartu prepečimo nepotizem ipd. scene);
-oseba, ki kandidira ne sme biti na kakršen koli način v nobenem kazenskem postopku, prav tako ne sme biti obsojena in imeti odmevnih afer iz preteklosti;
-oseba, ki se zaveda, da je županska fukncija minljiva in ne more trajati do konca življenja in zaradi tega ne bo uporabila manipulatorskih in nelegalnih prijemov, kot npr. mešetarjenje z glasovnicami, podkupovanje in ne izbira sredstev za oklepanje funcije;
-oseba, ki bo delovala transparentno, moralno, etično in v dobro skupnosti, ne pa za svoje interese in interese "svojih" bližnjih.
Smiselno se mi zdi, da bi omejitev veljala v primeru, da je več kot npr. 30% občanov proti novemu mandatu župana.
Zakaj? Saj je 70% občanov za nov mandat... zakaj bi teh 30% v demokratični državi štelo več kot ostalih 70%?
Mogoce se nisem dobro izrazil, ali pa ti ne razumel napisanega. Naj ti obrazlozim podrobenje:
Predlog predlaga, da bi se moral zupan zamenjati neglede na to ali so obcani z njim zadovoljni ali ne. Jaz pa pravim, da to ni smiselno, saj v kolikor je vec kot 70 odstotkov obcanov z njim/njo zadovoljno, potem ga/jo nima smisla menjati.
V kolikor pa si zeli novega zupana ali zupanjo vec kot 30 odstotkov obcanov, potem bi se predlog kot ga predlaga ta predlog vladi uposteval, to je, da se mora zupan po 2 mandatih menjati. Upam, da sem bil tokrat bolj razumljiv.
Sem razumel, samo nevem zakaj bi želja teh 30% "proti" glasov bila "močnejša" od želje 70% "za" glasov. Če si 50%+1 glas občanov želi istega župana, zakaj bi manjšina lahko to večini onemogočila?
Zato, da ne prihaja do vecje razvejanosti zlorabe polozaja.
Dogaja se, da je na primer 55% volilcev podpira doloceno stranko, in gre vecinoma za starejse ljudi. Med tem ostalih 45% podpira drugo stranko in do predvsem mladi ljudje. Po tvojem bi torej slednji nikakor ne mogli priti na polozaj odlocanja in uveljavljati vsaj nekatere svoje predloge, prek drugega zupana, saj bi vedno prevladala vecina.
Kar jaz predlagam pa je, da se mandat omeji in se gre naproti tudi manjsini, s tem ps omogoci vsaj moznost, da pride za zupana druga politicna opcija.
Razmerje ni nujno 70/30, lahko je tudi 60/40..
Gre za to, da del druzbe za vsako ceno ne prevladuje na drugim delom druzbe, saj ima sedaj prevladujoca skupina neomejeno st. mandatov, da uveljavlja njihova prepricanja, drugi pa jih nimajo.
Seveda pa kljub temu tudi po 3 mandatih, lahko se vedno pride za zupana oseba iz istih politicnih vrst.
Po mojem imamo precej nesmiselen in nedemokraticen volilni sistem.
Se vidi koliko so nekateri zreli za t.i. demokracijo. Temu predlogu bodo nasprotovali samo tisti, ki imajo neposredne posle z večnimi župani, vedno izbrani eni in isti izvajalci za določene projekte,investicije ipd. in se bojijo da bi se to prekinilo. NI funkcije, da NI omejitev, tudi predsednik republike je lahko največ dva mandata in potem konec. Pa ima čisto drugo in bolj pomembno funcijo. Ljudje naj volijo, tako je tudi prav, vendar ne enih in istih, to je poanta.
Ta predlog podpirate samo tisti, ki vas moti, da demokracija ni izbrala 'vašega' kandidata.
Torej, po vaše, ljudje naj volijo, ampak da bo 'naš'!
Morda bi se predlog dopolnil tudi za izvoljene predstavnike v državni zbor.
Zakaj bi omejeval volitve za župana. Če mu ljudje zaupajo, naj vodi spet občino štiri leta. Prebivalci občine, ga izvolijo ali pa odstavijo. Verjetno so že dobri župani, če dobijo toliko zaporednih mandatov.
Povsem se strinjam, saj je najtežje za nove kandidate, da premagajo starega, tudi, če so veliko boljša izbira. Velika večina ljudi se ne informira (in se tudi ne more, če nimajo dobrih povezav) in voli starega, ker "saj je čisto v redu". Vendar pa ne vidijo škode, ker se zgodi ali postopoma, ne opaziš, kriviš drugege in ne pomisliš na župana, ki je v resnici odgovoren.
Pa še mislim, da so vsako leto bolj pogumni kaj si dovolijo in imajo veliko časa si ustvarit nedotakljiv mehurček sranja.
Župan je direktno voljena pozicija, kar pomeni, da če ga večina hoče, naj ga ima. Zdaj, če se ti ne strinjaš z večino, žal.. živiš v demokraciji, in odloča glas večine. Lahko se preseliš, lahko kandidiraš sam, in si boljši od obstoječega župana, lahko delaš marketinško kampanjo za protikandidata... ampak, če občani hočejo Jankota al pa Metko (izmišljeno ime, ne leti na nikogar konkretno), zakaj ga ne bi imeli? Kaj ima veze, če je tam prvič, ali pa že 10 mandatov?
Končno se lahko strinjam s tabo, ker je to edino pravilno, tudi voljena vlada je lahko izvoljena kolikor pač ljudstvo želi. Nikakor ne posegajmo v pravice demokracije. Povrh vsega je to edino učinkovito, saj se večji projekti izvajajo več desetletji lahko.